BRUTO DRUŽBENE SREČE

Datum objave: 24.07.2011 ob 14:01
Kategorija: miks

Že kar nekaj časa ljudje iščejo nekaj, kar bi bilo alternativa čim večjemu bruto domačemu prihodku.

Težnja ekononij po čim hitrejši rasti BDP sili ljudi k čedalje hitrejšemu ustvarjanju dobrin, k iskanju vedno novih produktov in prepričevanju ljudi, da so vsi ti produkti nujni za ostvarjanje osebne sreče. Ta težnja gre na roke predvsem lastnikom kapitala, ki ga na ta način povečujejo. S tem, ko njihova sreča raste, pa velika večina prebivalstva ne zmore slediti temu trendu. Ko mislijo, da so se približali tem “potrebam”, so se medtem pojavile vedno nove, splošno zadovoljstvo pa se vedno bolj oddaljuje. Ljudje delajo več, zadolženi pa so čedalje bolj.

Ker je tehnologija v proizvodnji skokovito napredovala, bi zato, da bi proizvedli isto število dobrin, kot pred tridesetimi leti, bilo dovolj, da bi delali le morda štiri ure na dan, ali pa morda samo tri dni v tednu.

Zato je treba ustaviti konje in poiskati nove (odnosno stare) vire za splošno zadovoljstvo povprečnega človeka.

To je spoznal tudi kralj male državice Bhutan, ki ima približno toliko prebivalcev kot naša državica, in je predlagal v Združenih narodih takoimenovani produkt Bruto Družbene Sreče.

Poskušajmo vsak sam pri sebi premisliti, kako bi do tega prišli, pa bomo našli tudi konsenz.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Nedelja, 24. Julij 2011 ob 14:01 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

34 komentarjev na “BRUTO DRUŽBENE SREČE”

#1
nevenka

Kaj češ, tako zelo smo napredovali, da od brutto krompirja ne znamo več živeti.

Takoj bi živela od brutto ljubezni, pa je bil netto na koncu tako majhen, da sem že tri leta v bankrotu.

Družbena sreča, kaj je to?

#2

Višek produkta osebne bruto sreče za Amy je bil šut do daske, pa vidte, kaj se ji je zgodl…tko da ne preveč experimentirat pa iskat, ampak se je treba perpustiti toku, pol pa je kokr je… tud kapitalisti morjo žvet , a ne ??

#3

Nevenka, tudi jaz nimam vseh odgovorov. Ampak razmišljam, da bi prvi pogoj moral biti v manjših razlikah med plačami. Nekoč smo imeli razmerje 1:4, pa ni manjkalo ljudi, ki bi želeli biti vodilni. Eden od pogojev bi moralo biti bistveno zmanjšanje nezaposlenosti, če ne drugače, tako, da več ljudi dela krajši čas. Plače bi bile seveda nekaj nižje, zato pa ne bi kupovali za življenje nebistvenih stvari.
Imeli bi več časa za druženje (in za ljubezen).

#4

Mijau, kaj pa so za življenje nebistvene stvari ? a misliš, da imamo vsi enake potrebe ? to je včasih mislil Marx, pa se je uštel…aja, pa še glede ljubezni : če bi imel več časa, bi se več ljubili, če bi se več ljubli, bi imeli več otrok, več otrok bi pomenilo večjo brezposelnost, večja berzpoeslnost pomeni ubožno državo, ubožna dražava pomeni več kriminala, več obupa, manj socilae itd..torej ?

#5

Bojan, bodi malo bolj konstruktiven! Zakaj pa ne bi ti povedal, kaj je zate pomembno v življenju?

Amy je imela več denarja, kot bi ga lahko jaz zaslužil v tristo letih, pa ji ta denar ni prinesel sreče. Srečo ji je prinesla droga. To pa ne pomeni, da bi jo meni ali tebi. Zato pa ti napiši, kaj bi tebe osrečevalo.

To, da bi več ljubezni prineslo na svet več otrok in s tem več obupa, je nesmisel. Ali še nisi slišal za kondome?

Kar se pa tiče prevelikega naraščanja števila prebivalstva, pa sem itak na tvoji strani. Tudi omejevanje rojstev je eden od načinov, kako bodo ljudje bolje in s tem srečneje živeli.

Pa je tu še varovanje okolja, zdrava hrana in voda…

#6

haha, mijau, moj namen ni biti konstruktiven, ampak se samo malo pozabavati…sej človek ne more biti skoz resen pa iskat neke visje cilje pa neko sreco …ce isces sreco, je ne bos nasel…prepusti se toku, mogoce te sreca caka nekje spodaj ob toku življenja…mogoče pa tudi ne…sigurn pa ne bos rečen, če bos sexal samo s kondomom , hehehehe…

#7

Najprej resno:

BDS naj bi zamenjal BDP kot merilo uspešnosti države.
Ne koliko (v tako ali tako zelo vprašljivi “valuti” – denarju) je na državljana bruto proizvedenih dobrin, temveč koliko sreče so te dobrine državljanu prinesle.

Moram ti pritrditi. Tehnologija je danes tako napredovala, da lahko zadovoljimo vse potrebe z nekaj urami dela dnevno. Ob tem pa se srečujemo z izgorelimi, ljudmi, ki delajo štiriindvajset ur dnevno, in množico brezposelnih na drugi strani. Kriterij BDS naj bi tako družbo ocenil kot neuspešno. Lahko pa bi bila uspešna država s pestjo riža na prebivalca in veliko ljubezni. S kondomom ali brez.

#8

Bojan, ti se kar prepusti. Tudi v zabavi je treba iskati srečo in zadovoljstvo, seveda pa je odvisno od vrste zabave. Če nekdo za zabavo razbija klopce po parku ali predira avtomobilske gume, to večine drugih ljudi ne zabava. Srečo je bolje iskati in jo negovati, da ti bo dlje časa trajala.

Bin, ti si napisal “najprej resno”, potem pa si pri tem ostal, saj si najbrž sprevidel, da je to nadvse resna tema.

#9

Resnost je kmalu prestopila v opozicijske vrste, le da ti tega nisi opazil. Verjetno si zaščiten z neprozornim kondomom? Posodobiti se bo treba mijau, svet gre naprej.

#10
nevenka

A vsaka stvar ima svoje meje, otroci cvetja se niso obnesli in napredek je težko ustaviti in žal napredujejo tudi potrebe.
Torej je vprašanje kako oblikovati napredno in zadovoljno družbo hkrati, kako se očistiti balasta in dobrobit enakomerno porazdeliti po svetu.
In smo takoj pri tej enakomernosti, ki jo ljudje tako hitro prevedejo v socialistično uravnilovko, ki pa ljudi nekako ne motivira v ustvarjalnost.
Zadnje čase dostikrat berem, kako so nekateri duhovneži zelo proti darvinističnim pogledom na eksistenco, izjemno jih moti, da zmaga najmočnejši in strašno se trudijo to dejstvo definirati kot nenaraven princip.
Naraven princip naj bi bil sožitje in solidarnost vrst. Strinjam se, da je to izjemno lep pogled na svet, a ga že način prehranjevanja izpodbija.
Torej, kje je temelji problem, družbe, da jo je tako težko uravnotežiti in zadovoljiti – v tekmovalnosti.
In smešno je, še nikjer niso tekmovali v tem, kdo bo bolj ljubljen.
Kaj je pogoj, da bi se spremenile teorije potreb in človeku uspeh definirale na drugačen način?
Ponavadi se ljudje slikovito izrazimo za doživljanje takih sprememb z izrazom, da so prelomne. Žal tudi sama mislim, da je za to potreben nekakšen družben zlom. In tole, kar imamo, je še daleč od tega.

#11

Nevenka, res je, da v naravi prevladuje brezobzirna tekmovalnost, in ta je tudi v nagonih ljudi.

Zato pa to z družbenimi normami, zakoni in institucijami poskušamo omejevati. In ta omejitev je lahko na različnih nivojih. Ta nivo, ki je sedaj uveljavljen pri nas, je preveč liberalen. Velika večina z njim ni zadovoljna.

Ni treba iti v drugo skrajnost – v uravnilovko. Bolj uspešni naj imajo več, kot tisti manj uspešni, vendar ne tisočkrat več. Še tak nogometni genij, kot je Messi ne napravi desettisočkrat več koristi kot gradbeni delavec.

In zakaj bi do boljših rešitev moralo priti preko prelivanja krvi?

#12

Bin, če je svet pred prepadom, in gre naprej – gre v maloro.

#13
nevenka

Hm, mijau…kdo pa pravi, da je družbeni zlom prelivanje krvi…to je zlom na zelo primitivni ravni, za katerega računam, da ga bomo uspeli prerasti, sicer pa kapitalizem že dolgo pozna tudi bolj pokvarjene metode.
In ne strinjam se s teboj, da je rešitev v zakonodaji. Zakonodaja je vedno pisana na kožo oblasti. Rešitev je v oblasti, ta mora biti toliko drugačna, da skoraj ne bo potrebna. In ljudje morajo biti toliko drugačni, da je ne bodo rabili.
Vidiš, tako daleč je bruto družbena sreča.

Socializem, ki je imel bruto družbeno srečo v načrtu in je imel čisto malo pijavk v sistemu v primerjavi s tem, kar imamo sedaj, je pa pogorel…
In veš zakaj, ravno zaradi tega, ker se ljudje niso počutili dovolj svobodne. vidiš, ti se pa takoj vrneš k rešitvam v zakonodaji in raznih omejitvah… Znotraj tega je en velik keč, ki ni dovolil socializmu, da uspe, in v kapitalizmu ne proizvede enakomerne sreče, ker pač temelji na skrajni nesreči enih, da so izbrani lahko bolj srečni.

Tebi se zdi pošteno, da bi eni bili malo manj srečni od drugih, da ne bi bilo uravnilovke?
Saj tako je pa že.

#14
nevenka

Veš, jaz sem mislila, da bi rad povedal, da je potrebno spremeniti potrebe, oziroma bolje rečeno, odnos do njih…Osebno sem s tem že davno razčistila, vem katere so zame tiste, ki jih ne morem opustiti, vem pa kako lahko reguliram njihovo zadovoljevanje, ne da bi bila zaradi tega nesrečna. A tako funkcioniranje je zame od nekdaj, bolj tako…jaz že živim v višjem sistemu, ker dajem prednost željam, saj se oblikujejo zelo zavestno. Izpolnitev le teh, namreč vodi k sreči.
Funkcioniranje zgolj na nivoju potreb je zame primitivno. In da obstajajo ljudje, ki se zaradi potreb odpovedujejo željam, kako ti naj potem razložim, katera pot vodi k sreči, če si je pa ljudje ne želijo, in se obnašajo kot lisice s kislim grozdjem in ga na vse pretege hvalijo.
A nekaj jih potiho ves čas najeda.
V tem je najglobja kal nezadovoljstva, ker ljudje že na osebnem nivoju ne razčistijo, kako bodo na družbenem?

#15
nevenka

Ane, sreča ni v občutku odpovedovanja nečemu kar želiš. Kako boš človeku potem definiral, kaj naj želi? Da bo vsak lahko srčen?

Iz tvoje osnovne objave se da čutiti, da bi določene potrebe in verjetno tudi želje v zvezi s tem bilo potrebno znižati, ti praviš, da bi to omejil z zakonodajo? Kakšno zadovoljstvo bi temu sledilo?
Boš rekel, da te nisem razumela in bi ti samo obstoječe stanje popravljal na tak način, da bi se socialne razlike zmanjšale?
No, če si pa to mislil, je pa zadeva čisto preprosta: izmeri se bruto domači proizvod, določi koificiente med najvrednejšim in najmanj vrednim delom in razdeli znotraj gospodarstva točno to, kar družba ima, ne glede na vpetost v svetovni trg.
In na kaj ta zadeva spet spominja?

#16
nevenka

Samo še eno filozofsko pikico, preverjeno ničkolikokrat:
želje, ki kreirajo potrebe, vodijo v srečo,
potrebe, ki kreirajo želje, pa v nesrečo.

#17

Da bi bili vsi srečni, je iluzija. Treba je težiti k temu, da bi bilo srečnih več, kot nesrečnih (beri: zadovoljnih in nezadovoljnih!)

Jasno je, da bi potem bili nezadovoljni sedanji tajkuni, tisti, ki so si neupravičeno nagrabili veliko bogastvo. A tisti bi bili v manjšini.

Jaz priznam, da sem naiven, a ti si še bolj, če misliš, da se bodo ljudje samovoljno odrekli privilegijem. Zato je treba sprejeti ustrezne zakone, ki jih omejujejo, in striktno te zakone tudi uveljavljati.

Socializem ni slab kot ideja, a v prvem poskusu ni obrodil željenih sadov. Tudi prvi poskusi z letalstvom so povzročali poškodbe in vzbujali skepso, a do sedaj je letalstvo ogromno napredovalo. Da so še sedaj letalske nesreče prepogoste, je kriv kapitalizem, ki hoče od letal čimvečji profit na račun varnosti v gradnji.

#18
nevenka

Privilegij menda v našem pravnem sistemu spoloh ni definiran, samo pravica je. Šele v zadnjem času so se začeli z njim ukvarjati, zaradi gejevske problematike.
Če pa poskušam vseeno pogledati skozi tvojo prizmo, ti lahko samo še enkrat napišem, da oblast vedno piše zakonodajo sebi na kožo, torej so znatraj pravic vedno tudi privilegiji. Običajno se skrivajo v raznih interpretacijah in niso eksplicitno napisani, dejstvo je, da se skozi take zakonske luknje zmuznejo tisti, ki so te luknje načrtovali. Taka je konec koncev tudi zgodba s tajkuni. In škoda, ki je narejena, je težko popravljiva, razen spet z ostrimi državnimi ukrepi, ki bi verjetno nasprotovali in demokraciji in obstoječemu pravnemu redu. Ali pa bi rabili kakšno novo interpretacijo in posledično iz tega kak precedens na osnovi katerega bi potem lahko verižno uredili nezakonito lastninjenje. A to je vprašanje za pravnike, ne zame.
In seveda za oblast, ki sem ti pa že povedala, kakšne interese ima.
Torej imam vseeno jaz prav, ko menim, da morajo biti spremembe najprej drugje, da se same od sebe v zakonodaji ne bodo zgodile. Izbrati je treba oblast, ki služi ljudskim interesom ne samo sama sebi…pa jo izberi!
Nekoč smo imeli samoupravljanje, pa so se z oblastjo ukvarjali ljudje, ki so ravno tako branili osebne interese v imenu ljudstva, ali pa so odločali čevljarji o poeziji…

Brez zloma, ne bomo zavesti nikoli spravili na višji nivo, požrešnost se ne ustavi, je kot rakasta tvorba, ki ubije gostitelja. In sprememba v človeku bi morala biti globalna.

#19

Prav žal mi je, da je ta moj prispevek pristal skoraj samo na dvogovoru med tabo in mano. Rad bi videl še kakšno mnenje. Četudi se v glavnem strinjava glede cilja, pa se ne moreva glede poti do tega cilja.
Deklarirano je demokracija vladavina ljudstva, oba pa veva, da v resnici tisti, ki so izvoljeni v vlado, gledajo predvsem svoje zasebne koristi. Da bi se le-ti spremenili (da bi zavest spravili v višjo raven), je iluzija, torej jih je treba na nek način prisiliti.

#20
nevenka

No, torej razumeš, da se mora zgoditi nekakšen zlom.
Razmišljala sem predvsem o pravem levičarstvu, takem, naprednem, in naši mladini. Njim bi pravzaprav moral počiti živec, ker se jim obeta tako zelp ne preveč lepa bodočnost. Med mladimi, neskorumpiranimi intelektualci, bi moral dozoreti načrt, kako in kaj naprej, tile zamreženi stari prdci, ki so v vsakem primeru, levem ali desnem, dediči nekega sistema in tudi mišljenja, se ne bodo nikoli ozavestili. Še nezavestni bi grabili in tupili svoje.
Mladi bi z dobrimi načrti gotovo dobili podporo tudi zrelega prebivalstva, samo da se losamo dinozavrov. V celoti.

Za tak korak je potrebn dovolj velika stiska, dokler tega ne bo, bo vsak mladič iskal veze in poznanstva in se poskušal prisklediti. In to podaljšuje slovensko agonijo.

Ja, tudi meni je žal, da so ljudje preveč dopustniški (oz. še vedno zelo zadovoljni z status quo) za razmišljanje o naši bodočnosti.
Menda je vsem jasno, da se nas bog ne bo usmilil, Evropa pa tudi ne.

#21

Najlepše pri “grupnem” je to, da lahko vmes malo zabušavaš, sem nekoč slišal.

No, kar sta imela z Nevenko bom morda kasneje še pozorneje prebral, tokrat samo moj pogled na rešitev:
Komunizem!
Pa ne tisti in tak, kot smo ga že videli in občutili, temveč čisto drugačen. Neposredna demokracija v manjših skupnostih – komunah, kjer bi najbogatejši in najrevnejši živeli drug ob drugem. Število prebivalcev komune mora biti manjša od kritične mase, ki je potrebna za ustvarjanje getov. Tujcem – prebivalcem drugih komun pa pripada (lahko za denar) oskrba samo do meje, ki je ustaljena v komuni gostiteljici.
Le kaj bi ekstremno bogati potem počeli z viški denarja?

#22

Bin, to tvoje se mi zdi še najbliže kibucu. Tisto, da so prebivalci drugih komun (kibucov) tujci, pa ne razumem. In v čigavi valuti bi se trgovalo?

#23

Če sva že hec resno zagrabila, naj ti odgovorim.

Vsi prebivalci drugih krajev so pri nas tujci. Med domačimi se ni težko dogovoriti, kdo koliko potrebuje in koliko je dolžan postoriti, pa tudi o zmožnostih – standardu skupnosti bi se dokaj hitro sporazumeli. Če pa pride v skupnost tujec, z denarjem (ki ga v današnjem svetu ne moremo kar ukiniti) in hoče “kupiti” vso razpoložljivo hrano, mu je ne bomo dali. Toliko, kolikor potrebuje za dostojno preživetje in nič več.
Valuta ne bi bila težava, kot tudi danes ni. Samo tisti del življenja, ki ga kot družbena bitja moramo prebiti v skupnosti bi “komunizirali”.
Edini pogoj za uspešno socializacijo človeštva je to, da ne bi pustili oaz za prekomerno zapravljanje denarja. Cel svet bi moral sprejeti komunizem. V tem “moral” pa tiči hec.

#24
nevenka

Tale tvoje ideja je naravnost grozljiva, da bi se svet ekonomsko zapiral v nekakšne hermetične celice, še Jugoslavija je bila za ta koncept premajhna, koncept samozadostnosti, in je hočeš nočeš morala postati del svetovnega trga, že kot socialistična država, kasneje pa še bolj.
In tvoja “samozadostna celica” diši tudi po kulturnem in znanstvenem zapiranju…tako bi prišli vendar skoraj nazaj v praskupnost.
Tvoj princip bi vodil do strašne nestrpnosti med ljudmi.

Moj idealističen pogled na to, da bi moral človek svoje potrebe in želje urediti zavestno, je veliko bolj normalen.

#25
nevenka

In kar ti imenuješ komunizen, ni komunizem nikoli bil in ne bo. Razdeljen je bil na ustvarjalne celice, delitev je imel enotno, pa tudi akumulacijo in razvoj. Komunizem ne bi nekemu tajkunskemu pizdiču za njegov garaški trud, da okrade državo, nikoli poklonil miljonov v osebno last in upravljanje, ker njegovo delo v resnici nikoli in nikdar ni moglo biti toliko vredno, če bi živel še petsto let. Brez sveta je vsak kapital mrtev in zato nikoli ne more toliko prinesti samo lastniku, ki ga je na koncu še dobil z goljufijo.
Mater no!
A ljudem res ni jasno, da rabimo nov sistem, in da je pogoj zanj človek z drugačno zavestjo, drugačnimi cilji. In da proces bi moral biti globalen, ne pa “oazen”.

#26

Nevenka, res je, da komunizma ni nikoli bilo, sicer pa tudi demokracije nikoli ni bilo. Je samo težnja po ustvarjanju boljšega, pravičnejšega režima. Ali, če hočete, srečnejšega.

To je pa proces, ki ne bo nikoli končan. Vedno je lahko nekaj boljše, kot je bilo.

Žalostno pa je, kadar gre nekaj na slabše, kot je že bilo. To pa je primer v sedanjem brezobzirnem liberalizmu.
Oba se strinjava, da je potreben nov sistem, le to, da se bo lopov “spreobrnil” in se zbudil naenkrat z drugalno vestjo, ni verjetno.

Nakradeno mu je treba odvzeti. Ne bo ga samovoljno vrnil.

#27
nevenka

S tem se pa strinjam. Vprašanje je pa vseeno – kako? In zakaj se to že ni zgodilo.

#28

Oprosti Nevenka. Ali si slabo prebrala, ali pa sem se jaz slabo izrazil? Ne gre za ekonomsko zapiranje, temveč za izvrševanje socialnih pravic in dolžnosti. Samo v temeljni celici bi bil človek del socialnega sistema, povsod drugje pa “gost”.
Kar zaboli me, ko po opravkih pridem v bližino razdeljevalnega centra Karitas v času delitve paketov. Koliko limuzin Audi, Mercedes, Toyota, …, zaseda parkirni prostor. In to so vozila tistih, ki so prišli po pomoč, ne deliteljev. Prevelika je skupnost v kateri ta izpostava Karitas deluje, da bi lahko kdo presodil ali je v tistih primerih vse prav? Morda tudi obstaja neka logična razlaga za paket zastonjske hrane imetniku novega Mercedesa? Zato trdim, da bi dolžnosti in pravice v družbenem sistemu najbolj pravično izpolnjevali v “komunah”.

Drugi nesporazum pa tiči v zajcu. Že v prejšnjih komentarjih sva z mijau-om vrgal besedo o resnem in neresnem besedju.
Nikakor si ne domišljam, da bi postavljal temelje nekemu novemu družbenemu redu. Drobno zrnce peska v ometu te stavbe bi bila zame dovolj velika vloga.
Zato ne jemlji vsega zapisanega strogo resno.

#29

Bin, če dovoliš, bi tudi jaz izrazil pripombe na tvojo idejo. Ta primer, ki si ga iznesel, ima praktično vrednost, ker se v ožji družbi vsi bolje poznamo in lažje delimo po potrebah.

Kaj pa vsi drugi vidiki? Zdravstvo, šolstvo, komunala, vodovod, sodstvo…

Če Karitas deli pakete vsevprek, je narobe, in kaže, da jim ni dosti mar za reveže, ampak le, da v očeh javnosti izpadejo dobrotniki. Sicer pa bi pomoči potrebni morali dobiti os socialne službe nekakšne bone, s katerimi bi dobili toliko, kot jim pripada.

#30
nevenka

Karitas je cerkvena zadeva, kako naj bo kaj takega v resnici človekoljubno? To je edina “koristna” dejavnost cerkve ali nekaj čemur bi se sploh lahko reklo dejavnost in ne mešanje zraka, in še taki trolčki kot sem jaz, jim kaj nesejo v upanju, da pride v prave roke.

Takle socialni drobnogled, kot si ga zamišlja Bin, je vseeno ekonomske narave, saj se brez ustvarjenega, ne da deliti ničesar, od gole pravice se pa umre.

#31

He he mijau, kaj naj bi ti kot gospodarju tukaj dovoljeval?
Torej se strinjaš s praktično vrednostjo ožje družbe?
Tiste bone, o katerih pišeš v zadnjem stavku bi najpravičneje razdelili prav tam. V ožji skupnosti. Unovčili bi jih lahko tudi v eni od veletrgovin.
Vseeno pa se postavlja vprašanje kdo v teh skupnostih bi pravice in dolžnosti delil, priznaval, nalagal? S tem sem se ukvarjal pred časom v eni od svojih rimarij. (Vprašanje starcev.)

Nevenka. Zelo prav imaš, brez ustvarjenega se ne da deliti. Danes mnogi podpiranci nimajo niti najmanjše predstave o količini ustvarjenega, še manj o količini tistega, kar smemo deliti brez da bi zajedali v lastno telo. Prav tako mnogi “ustvarjalci” ne vidijo neizpolnjenih osnovnih človeških potreb tistih, ki si ne morejo sami pomagati. Naj bo to zaradi njihove delovne nezmožnosti ali zato, ker so vsa sredstva za delo v lasti drugih in torej ne smejo delati in zaslužiti na njih.
V Karitasu je veliko “trolčkov”, ki jim ne bi smel nihče očitati nič slabega. Tudi sama zamisel ni slaba, vendar je bila zastavljena za delovanje na nivoju “občestev”, kar bi lahko imenovali tudi komune. Povezovanje med sosednjimi občestvi je logična zadeva, kadar pa se nekje višje vzpostavijo “enotni kriteriji”, ki se jih morajo izvajalci držati kot pijanec plota se stvar izrodi. Tudi za rdeči križ velja isto. Veliko poštenega in v dobro namerjenega dela je vloženega, a je sistem prevelik in preokoren, da bi mogel ostati pošten in dober.
Miren konec tedna želim obema.

#32
Stric Marč

Avtor prispevka ima prav. Visok družbeni proizvod je le pogoj in ne vodi vedno do države blaginje. Celo metodologija izračuna je prirejena tako, da se ga prikazuje čim večjega. V njem( za razliko od starih časov) nastopa tudi ocena dela na črno, javne ustanove in zavodi, ki so bili včasih družbeni strošek, se pojavijo v izračunu. Največ pa prinesejo rasti finančni agregati ( zavarovalnice, borzne hiše, banke…).Čudovita rast BDP je pri nas temeljila predvsem na rasti gradbeništva in finančnega agregata. In v krizi se je ta sektor najbolj zmanjšal in iz prenapihnjenega postal normalen. Posledica tega je tako močan padec BDP. Vse države, ki so dosegale dobre rezultate s temi triki ( Baltske države, Irska, mi…) so imele največje padce. Morda bomo začeli tržiti s parcelami na Marsu, da se bo borza ponovno oživela?
V Evropi so razmišljali o skrajšanju delovnega časa. V Franciji je npr. 35 urni delovnik na teden. Ker je problem zaposlenosti, bi bilo smiselno nižati delovni čas in morda resno razmisliti o državljanskem dohodku ( npr.500 EUR).Odpadle bi goljfije pri socialnih transferjih. In človek bi bil bolj svoboden pri izbiri in načinu dela.

#33

Želel bi pojasnilo o tem, kaj je mišljeno z državljanskim dohodkom.
Pripomnil pa bi samo še, da je k zmanjšanju obsega gradbeništva pripomoglo tudi skorajšnje dokončanje omrežja avtocest, ki pa je trebalo biti predvideno. Če vlada pomaga pri iskanju zaposlitve v tujini za podjetja, ki gradijo avtoceste, je treba razumeti, da pomaga ohraniti tudi veliko delovnih mest, in ne (le) kot pomoč tajkunom.

#34
nevenka

Stric Marč z Marsom nejbrž ne bo večjih težav, Cerkev že dolgo prodaja Nebesa. Mars vsaj je.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !