OB ŠANKU – 2

Datum objave: 5.02.2010 ob 19:45
Kategorija: miks

Vsi dosedanji gosti, ki ste bili zadovoljni Ob šanku, ste vabljeni k prenovljenemu šanku. Pripeljite še prijatelje!

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Petek, 5. Februar 2010 ob 19:45 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

393 komentarjev na “OB ŠANKU – 2”

#1
~ nagajivka ~

Pozdravljam idejo obnovitve “mačjega saloon bara” šefa Mijaua, izrekam dobrodošlico vsem gostom ob šanku, čestitam strežnemu osebju izza šanka … AMPAK! Zadovoljna pa ne bom, dokler ne bodo komentarji uspešno oštevilčeni. Kako naj potemtakem vem kje je na primer WC, če vrata ne bodo označena z dvema ničlama ipd. ??

Pa še nekaj me zanima … a je tale ideja o dveh ločenih lokalih (dveh hkrati novoodprtih postih) z isto oznako “Ob šanku – 2″ – mišljena kot dva ločena prostora za kadilce in nekadilce? Ali pa gre nemara za nekakšno rasistično, ksenofobno, šovinistično, seksistično … itn., domislico o dveh popolnoma ločenih separéjih???
Zatočišče pred naštetim?;) Aha.

No, saj Mijauu zaupam, že ve kaj dela, in verjamem, da bo vse to v red spravil.

#2

Ej, samo da ni ločeno na moški in ženski lokal!

#3

Tule kopiram, kar je bilo nastarem blogu še objavljenega po otvoritvi novega.

510. štulič pravi:
5.02.2010 ob 19:57

nagajivka, dons je sod’n dan…
Danes je naša dežela dožilvela prvo metamorfozo;
dan’s je Dan Republike_takorekoč ;)

http://www.youtube.com/watch?v=bEdVyh8mGIY šentflorjanska 16 b

511. olna pravi:
5.02.2010 ob 20:03

NAGAjivka, dobiš jacuzzi v času, ko bo gostilna zaprta in boš lahko uživala čiiiisto naga…
(Jaz bom pa najboljšim ponudnikom dovolila, da bodo kukali skozi ključavnico. Tako bomo vsi imeli kaj od tega).

512. Gost cik cak pravi:
5.02.2010 ob 20:36

Vidim, da je na vratih lokala napis ZAPRTO. Vendar, ko se pride bližje je moč opaziti pri zaprtih polknah in zastrtih zavesah pomenljivo svetlobo. In skozi nemajhno luknjo nezakrpane zavese je moč opaziti manjše tevilo gostov, ki se še veselo nacejajo. Pa če se prisloni uho na zaprta vrata se lahko sliši vinske zdravice od moških vokalov in žensko hihitanje. Mijau, Mijau! A tako se spoštuje občinski odlok o zapiralnem času tvoje oštarije? Da te ne bo kdaj presenetil gospod inšektor. Ampak, dam ti prav, za stalne zveste goste mora biti gostilna praktično na razpolago 24/7.

513. olna pravi:
5.02.2010 ob 22:32

Mijau, predlagam, da Gosta cik-cak uvrstimo med resne kandidate za stalne goste.

#4

In vmes se je, na začasni lokaciji, javil še Bin.

1. bin pravi:
5.02.2010 ob 21:40

Haloooo!
Nikjer nikogar?
Ah nič, bom pa sam molčal.

#5

Tako, organizacijski del je opravljen, zdaj grem na zaslužen počitek.

Jutri bo svečana otvoritev in bom seveda delala kot zamorc.

Lahko noč vsem.

#6

Oprostite mi, dragi gostje, da vas nisem prvi pričakal v lokalu. Nekaj nam nagaja števec. Sem že klical elektrikarje, a ne vem, če bo kdo prišel pred ponedeljkom.

Torej, dobrodošli!

Prva runda gre na račun hiše. Strinjam se s predlogom Olne, da Gosta cik cak sprejmemo med stalne goste, kar pomeni, da lahko pride ob kateremkoli času. Da ne bi morali prekmalu zopet obnavljati šanka v številko 3, naj pušča komentarje skupaj v enem kosu.

Pa še današnji vic:

Lovska druščina je imela navado, da se po lovu zberejo v lovskem domu, kjer jim je Tone vedno skuhal golaž, pa če so nalovili kaj, ali ne. Tone je res znal napraviti odličen golaž, ki so ga vsi radi jedli, razen Jaka, ki je raje prinesel svojo malico s seboj, kot pa da bi dal denar za skupno kosilo.

Zaradi te njegove navade so se njegovi kolegi radi šalili na njegov račun. Nekoč so mu ob prihodu na skrivaj pregledali njegovo torbo in zamenjali klobaso z zmrznjenim pasjimdrekom, potem pa se muzali, kako bo Jaka reagiral ob kosilu.

Ta trenutek je napočil, ko so lovci pospravili že ves golaž in čakali, kdaj bo Jaka odprl svojo malico. Ko pa je ta le žalostno sedel v kotu, ga je eden le vprašal:
- “Kaj je Jaka s tabo, a danes nisi nič lačen?”
- “Saj sem lačen. A klobaso, ki sem jo imel s seboj, sem dal Tonetu, da mi jo v golažu pogreje, sedaj pa je ne more najti.”

#7
nevenka

Za dobro jutro še en kratek:

Čisto paničen mož kliče na urgenco: “Moja žena je noseča, popadki so dve minuti narazen!!!!”
” Je to njen prvi otrok?” se sliši odgovor.
” Ne, ti cepec, njen mož!!!”

#8
~ nagajivka ~

Mijau; samo na enega ta kratkega sem prihitela, le toliko, da ti ob spremembi osnovne teme tvojega (yes – končno oštevilčenega!)
bloga (jaz tudi ljubim barve!), izrazim svoje nepopisno zadovoljstvo (slednje si lahko šteješ v čast, saj me zlepa nič ne zadovolji).

Lep vikend; ko bo možnost, se vam pa po svečani otvoritvi nemara še kdaj pridružim. Uživajte!

Ciao.

#9

Kako vam je všeč nova oprema?

Da je? V redu! Samo naj poskusi kdo kritizirati ta dizajn!!! Je namreč delo znane opremljevalke notranjih prostorov, ki opremlja predvsem gradove v Italiji. Tam je celo bolj poznana, kot v domovini. Sicer so pa že Latini rekli: Nemo propheta in patria. (nekateri to prevajajo: ni profita s patriami. To sicer za davkoplačevalce drži, ni pa pravi prevod).

#10

Prečudovito si premalal gostilno, mijau. Pa kako ti je to tako hitro uspelo! :shock:

#11

Hip hip hura! Če ne bi že prej imeli petih zvezdic, bi jih imeli zdaj. Blog kot se šika!

Mijau, eni sprašujejo, komu ali čemu je namenjem separe. Ker me nisi nič pooblastil, ne morem dajati informacij.

#12

Najprej Dajani. V tisti besedici “hitro” čutim rahlo ironijo.
Imel sem pomoč, vendar ne smem izdati, od koga, zaradi tega, ker je plačilo šlo mimo overjenega računa in mimo tr. računa.

Vem, da bi mi sicer ti pomagala in za pripravljenost ti hvala.

Olna, ob vstopu v separe sem napisal, čemu je namenjen, pa si lahko tam pogledate vsi, ki vas firbec matra.

Dare, prva pijača je zastonj. Spomni Olno na to! (ona je glavna natakarica). Sicer pa dobrodošel.

#13

iz jamerike en rasistični vic:
pride en črnc pred črnska nebesa. pa ga črni sveti peter vpraša,zakaj misli, da si nebesa zasluži. kaj pa je kdaj za črnsko stvar naredil?

pravi, ja , jaz sem že z martinom luther kingom marširal..

ja, pravi peter, ampak tega je je že zelooo dolgo. kaj bolj pred kratkim, si kaj storil?

ja, pravi sem pri vseh akcijah za svoboščine sodeloval, pa tudi za obamo glasoval.

ja, pravi peter, ampak tudi to je že pred več kot letom bilo.imaš še kaj?

no ja, pravi, sem se vozil po teksasu in me je en beli teksaški policist ustavil im mi začel težiti. pa sem ga pogledal, možakar kot iz filma, sončna očala, zlikana uniforma, pas za pištolo, spolirani škornji… no, pa sem si hlače odpel in se na njegove bleščeče škornje poscal….

uuu, pravi peter, to pa je res bilo zelo pogumno. kdaj pa si to storil?

hm, pred kakšnimi tremi minutami.

#14

´brvečer.
A sem prav prišel olna? A bom od tu znal domov?
Pravzaprav pa, zakaj bi domov hodil? Ključa nimam, pa bo spet po starem.

Mož je prišel pozno ponoči okajen domov in je motovilil in robantil pred vhodnimi vrati. Žena se je naveličala, in ga skozi okno nadrla. Kaj spet ne najdeš ključa zguba? Ti vržem svojega dol?
“Ne, ne, saj ključ imam, luknjo mi vrzi.”

#15

Bin, če ne znaš domov ali si ga preveč ruknil ali nimaš ključa – lahko spet prenočiš v separeju. Ne vem sicer, s kom se boš jutri zjutraj prebudil, ampak diskretna kot sem, bom poskrbela, da te (vaju?) ne bo nihče motil.
Lahko noč.

#16

no more jokes. promise.

#17

Why not, CS?

#18

ok. olna. no more commonsense. enjoy.

#19

Recesija?
Kaj ko bi obesil zunaj napis “Jutri dajemo zastonj” mijau?
Olna meni pa prosim še nocoj nalij en bicikl na kredo. Žeja!

#20

Seveda, Bin, z veseljem. Na zdravje!

Pa lepa hvala vsem, da ste mi danes dali prosto po včerajšnji divji otvoritvi.

Ja saj ste si vi tudi zaslužili počitek, no. Posebno tisti, ki ste še ob treh zjutraj plasali na mizah.

#21

najprej sem se hecal- v svoji zbirki častnih naslovov (komunista že imam od pelkota, fašista tudi, od simone) sem si zaželel še rasista.pa mi nihče ni hotel pomagati.zdaj pa sem že kar malce užaljen, pa tak fajn vic je bil.

#22

Vse kaže CS, da si boš moral tudi naslov ponočnjaka prislužiti, če boš tu iskal sogovornike. Bin pa v nočne klube ne zahaja, zato gre nocoj brez pijače spat.
http://www.youtube.com/watch?v=sxdLlWXYBss&feature=related

#23

Bin, kaj pa hodiš v separe sam?

Commonsense, Ne bodi užaljen, če te šef ni prišel takoj pozdravit! Ti takoj povem, zakaj:

V soboto je moj računalnik zadela možganska kap in sicer po desni strani. Tako nisem do danes sploh mogel prebrati, kaj je kdo prispeval, kje pa da bi še sam kaj dodal.

Izgleda, da se je zataknilo pri pošiljanju.

Tvoj vic je dober, zato pošiljam takoj nazaj še enega.

Haso je obiskal Mujota v bolnišnici, ker je slišal, da je ves razbit.
- “Bre, Mujo, šta se to desilo s tobom?”
- “Ma znaš, išo sam ti na pecanje.”
- “Pa jel te auto zgazio?”
- “Ma jok. Nego htio sam da izvadim neke gliste”.
- “Pa šta priča,Mujo? Reci, tko ti to napravi!”
- “Pa sačekaj, ba! Gurnem ti ja dve žice od elektrike u zemlju, da dobijem gliste, a izašla tek jedna jedina. Onda uzmem dvije deblije žice, kad izađe krtica.”
- “Ma, Mujo, bolan. Pusti te gliste i krtice pa kaži, ko te to izudaro!”
- “Pa sad ću, što me prekidaš. Uzmem ja dva jača kabla, metnem jih preko dalekovoda i gurnem u zemlju…”
- “I izišle su gliste?”
- Ma, jok. Izišla je cijela treća smjena rudnika Zenica i prebila me ko pičku, da im jebem mater!”

#24

O, zdravo šef. Upam, da se ti bo še kdaj pokvaril računalnik in bom jaz dobila kak dan nepredvidenega (ampak zasluženega) dopusta, ker me ne boš mogel klicati, naj pridem delat.

Saj tudi gostov ni bilo kaj dosti, očitno so se počutili preveč svečano zaradi kulturnega praznika. Ali pa jih je proslava na TV tako zamorila, da jih niti kozarček druženja ob šanku ne bi mogel razveseliti.

Edino Bin je nekaj brundal, da je ostal brez pijače. Je prišel pogledat, če dajemo 8. zastonj, kot je predlagal, pa je srečal samo frustriranega commonsensa. Imata oba po eno pijačo v dobrem, dovoliš?

#25

Kultura mora bit! Vsak dan, ne samo na (njen) praznik.
Zato je Furlan poslal sina v latinske šole. Takole po kakih desetih letih “študija”, ko bi že zdavnaj moral biti najmanj far, se je za praznike spet pojavil doma. (Ravno tisti dan so imeli za kosilo ribo.) Vprašal ga je nekoliko nestrpni oče: “Pa si se kaj naučil? Znaš vsaj latinsko?”
“Znam znam”, je rekel sin. Vam lahko pokažem!
“No, pa daj.”
“Zdaj bom po latinsko razdelil ribo.” (Delitev – razkosanje ribe je bila sicer izključna pravica družinskega gospodarja.)
In je začel:
“Čavorum a mon parorum”
“Kodorum a mon mamorum”
“Korpus meum”
Izrazi so zapisani “srpski”, ker ne znam drugače.
Ob ribi ponavadi popijem kozarec vina olna!

#26

Bin, osebje z gosti sicer ne bi smelo piti (vsaj v finih lokalih je tako), ampak riba & dobro vince so ena od tistih reči na tem svetu, za katere je vredno malo grešiti. Se ti bom pridružila.

Pa na džuboksu bova poiskala kakšno dobro dalmatinsko klapo.

In kaj veš, mogoče bava končala v separeju… :redface:

#27

:redface:

#28

Pa še niti sramežljivo zardeti ne morem…

#29

Olna, daj kar obema (špricar, da ne bo pomote), saj mi je še nekaj denarja ostalo od nevračljive dotacije iz evropskih sredstev.

Prvi dan po poroki je Janez dal ženi ves denar od plače; zase je zadržal samo 10 evrov.
- “Janez, sigurno ti je težko z desetimi evri dočakati konec meseca. Ne vem, kako ti to uspe?”
- “Le čakaj! Sledeči mesec si ti na vrsti, da jih preživiš z desetimi evri”,

#30

Še ena ribja za olno.
Mujo in Haso sta šla na morje plavat. Sredi zaliva je Haso omagal in prijatelj Mujo se mu je velikodušno ponudil v pomoč. “Ajde osloni mi se na leđa da te malo nosim. Drž´ se rukama čvrsto.” Tako sta plavala proti obali. Čez čas Mujo zastoka in prične hitreje plavati. “Šta je, bre Mujo?”
“Ma ušla mi riba u dupe” zadihano izdavi Mujo.
“E, nije ti to riba, nego sam se ja ukotvio”.

Ob tvojih komentarjih olna bom res postal redface :oops: ;)

#32

mijau @ 23- saj nisem užaljen, le razočaran, da mi še takšne skromne želje ne privoščite.
saj vem, da je rasist biti grdo, ampak:

je bolje bit en grd rasist
kot pa en prav lep sodomist.

(aktualno)

#33

Odlično glasbo si izbral, Bin. Na takšno punce padamo…

Zdaj me moraš samo še naučiti, kako lahko krepostno zardim. Bom poskusila tvojega kopirati. Da vidimo:

:oops:

#34

CS, tvojega (krasnega) vica nismo posebej pohvalili zato, ker so na našem blogu izključno dobri vici (za strogo selekcijo skrbi neizprosni Mijau) in nočemo preveč razvaditi komentatorjev, ki jih pošiljajo.

#35
nevenka

En nebeški:

Ko so bili vsi na tem nasem dragem planetu mrtvi in so cakali za vstop v nebesa, se je pojavil Bog in rekel :”Hočem, da se moški postavite v dve vrsti. Ena vrsta bo za moške, ki so glave družine, druga vrsta pa za moške, ki so podrejeni ženam.”

Ženske pa naj se vse zglasijo pri sv. Petru. Kmalu žensk ni bilo vec in ostali sta dve vrsti. Vrsta podrejenih moških je bila kilometre dolga,v vrsti glav družin pa je stal samo eden.

Bog je rekel :” Vas, podrejene, bi vas moralo biti sram. Ustvaril sem vas za glave družine. Razočarali ste me. Od vseh vas, je samo eden izpolnil moja pričakovanja. Učite se od njega. Povej jim, sin moj, kako ti je
uspelo, da si edini v tej vrsti?”

Moški odgovori :” Ne vem, žena mi je rekla, naj stojim tukaj.”

#36
Gost cik cak

Uff, izgleda, da sem bil kar v redu nalit, da sem spregledal obnovljeni šank in cikcakasto prikolovratil naravnost v separe. Mi be moral šef lokala Mijau v takem stanju preusmeriti oz.pokazati pot nazaj k šanku. No, pa mi je nekako le uspelo in moram reči za obnovljeni šank samo – kapo dol. Seveda pa tudi vem, da še tako lepo obnovljeni šank ne bi blestel in imel prave vloge ( čitaj: prometa), če ne bi za njim stregla in kar žarela mična natakarica Olna. Ja,ja to so mi tudi potrjevali pogledi gostov, ki so podpirali šank in zrli v Olno, kot nekakšni krokodilčki, ki ležijo na vodi in iz vode so jih same oči, he he!

Uspešna ali neuspešna prevzgoja:

Tri prijateljice: Londončanka, Parižanka in Fata – sedijo pri kavici.

Pogovarjajo se o možeh, kako so leni in doma nič ne pomagajo.
Sklenejo, da jih bodo naučile kozjih molitvic in se zmenijo, da se čez
dva tedna spet dobijo in poročajo o uspehih.

Londončanka – prvi dan nisem videla še nič, drugi dan tudi ne, tretji dan sem pa že videla, kako obeša štumfe, ki jih je sam opral.”

Parižanka – “Pri meni je bilo podobno. Pierru sem povedala, da ne bom več kuhala in pomivala posode. Prvi dan nisem videla še nič, drugi dan tudi ne, tretji dan pa sem videla, kako si peče jajčka na oko.”

Fata – “Tudi jaz sem Mujotu rekla, ne perem, ne pospravljam in ne kuham več. Prvi dan nisem še nič videla, drugi dan tudi ne, tretji dan pa sem že lahko odprla eno oko”

#37

men je čizzz use en

sam da je Aquarius spet na in the 7 skays in Jupiter_down with the Mars

pa Dajana_radost Europe ;)

mal’ b’ se dotaknil nagajivke

šokirane_najbolj i vlatke

najmanj :(

http://www.youtube.com/watch?v=2gGbsAkYnfw

#38

Olna a si padla? :shock:
Saj ne bom več take muzike dajal nooo… :D
http://www.youtube.com/watch?v=yedAmqBn0Ls

#39

bin pa xje si to skopu?

Omiljena :roll:

Delo Osvobaja!

http://www.youtube.com/watch?v=sfz2vkEZmgg

#40

Sta se srečala po dolgih letih dva možakarja, prijatelja iz osnovne šole.

“Pojdi, greva na en liter”, pravi prvi.

“Ma, ne smem, mi je dohtar prepovedal”.

Greva pa malo gor na hribček, da bova okrog gledala.

“Ma nemorem, saj vidiš da komaj nosim “domovino” s seboj.”

Daj, pa pojdi z menoj tukaj za vogal, v drugo ulico. In sta šla. Tam pa … “ulica ljubezni”.

“Kaj si me sem pripeljal, kaj naj tu delava?”

Pojdi no z mano, nekaj je pa le treba imeti od življenja. Saj ti bom jaz plačal, v spomin na stare čase. Punce so čisto v redu, jih vse poznam.
Na koncu ga je le pregovoril. Dobila sta vsak svoje dekle in sobi eno poleg druge. Cagavi se je sicer trudil na vse pretege, a čez dobre pol ure sta bila oba z deklico mnenja, da nima smisla. Iz sosednje sobe pa je bilo slišati pestro dogajanje. po kakih treh urah se je le prikazal tudi prijatelj. S klobukom na aufbiks, ves nasmejan je vse povabil na pijačo. “Danes sem imel super dan!”
Zunaj, ko sta že odhajala vsak na svoj dom, je le padlo vprašanje:

“Kako ti to uspeva? Čez sedemdeset sva že oba, skoraj sem že pozabil, za kaj sploh gre, ti pa takole razturaš v postelji. Pa še nekaj. Od kod ti toliko denarja, da si lahko privoščiš? Saj je videti, da si reden gost.”

Ah, saj ni težko. To z denarjem pa sploh ne. Vedno malo goljufam.
“???”
Ja veš, ko se uležem na posteljo, takole vznak, mi ga prime z dvema prstoma, nategne navzgor in potem staviva, na katero stran bo padel.

#41

Bin 38, seveda sem padla. In se še nisem pobrala, ko si me “dokrajčil” z naslednjo…Ti pa res znaš z ženskami!
:)

http://www.youtube.com/watch?v=2SyTamWMOu8

#42

Cik cak 36, imaš še dve pijači v dobrem: eno za komplimente na moj račun, drugo pa za super vic.

#43
Gost cik cak

Bog lonaj Olna! Pijem na tvoje zdravje. Verjamem, da tudi ostali gosti ne skoparijo z komplimenti na tvoj račun. Kuuul, še bo špricarjev!

Obisk predsednika vlade z ministri, pri ogledu kraja, kateri ima velike potencialne možnosti za hiter razvoj:
(Vlada ni definirana, zato je v zadovoljstvo in dobro pučutje prepuščeno bralcu, da vstavi po svojem okusu – poljubno vlado, ki so nas osrečevale od osvoboditve do danes)

Po ogledu potencialnih gospodarskih kapacitet se predstavniki vlade ustavijo v kraju, da še malo pogledajo obstoječo infrastrukturo.

Tako si ogledujejo razne objekte, po ogledu otroškega vrtca, kjer dela zelo prizadevno osebje predsednik vlade predlaga finančnemu ministru:
“Dajmo iz proračuna pet tisoč evrov, da malce posodobijo interier tega vrtca”.
Financ minister, skrben gospodar proračuna nekako pristane za dobrobit malčkov v tem vrtcu.
Na koncu si še ogledajo zapor, ki je v zadevni občini. Po ogledu zaporskih kapacitet se predsednik vlade spet obrne k financ ministru in predlaga:
“Predlagam da damo, da malce posodobijo ta zapor en milijon evrov.” Za proračun zaskrbljen financ minister replicira:
“Kako gospod predsednik, za vrtec le pet tisoč evrov, za zapor pa tako ogromno – en milijon evrov. Zakaj pa takšna ogromna razlika?”
Pa predsednik vlade pribije:
“Ja hudiča, kaj pa misliš, da boš šel po volitvah spet v vrtec?”

#44

Gost, sodeč po tem, kakšna mizerija vlada v naših zaporih, se sedanja vladajoča garnitura počuti zelo varno!

Saj res – kakšno pa je stanje v ženskih zaporih? Ampak s tem nič ne namigujem…

#45

nomorejokes: ampak eno mojih najljubših pefk pa lahko prispevam, ane? alanis morrisette, seveda.

http://www.youtube.com/watch?v=HX1AH9581CA

#47
drmagnum

Za šankom se je možno veliko dogovoriti, pa tudi močno napiti,potem pa opiti, ne želimo oditi.

#48

In eni bi šlatali Olno po riti!

#51

Dajana, preden ti oči ven padejo: natakarice smo vsega hudega navajene. Ampak še enkrat pozorno preberi: “bi šlatali” in ne “šlatajo”.

Pri Mijauovih strogih moralnih nazorih si česa takega v njegovem lokalu pač ne moremo dovoliti!

#52
Dajana

Sam da te ne bo šlatal kakšen, ki je meni všeč! :evil:

#53

Potem mi moraš pa povedati, kdo (ali kakšen) ti je všeč, da ga opozorim še pred šlatanjem.

Hm, kaj pa če je isti všeč tudi meni?

#54
Dajana

Olna: Tebi morajo biti vsi enako všeč, če ne se še stepejo zate, če boš rekla, da ti je kdo bolj všeč. :roll:

#55

No, takole: meni so vsi enako všeč po službeni dolžnosti (jaz se zavedam svojih dolžnosti, ne kot naši ministri in policija in inšpekcije in komisije in …), ker kot glavna natakarica ne smem v nobenem pogledu delati razlike med gosti.

Seveda pa imam jaz tudi kakšno simpatijo med gosti in to dam potem tako rafinirano vedeti, da ne opazi nihče razen dotičnega (“dotični” pride od dotikati, hehe). Naprej pa ne bom povedala, da ne bodo Mijauu zaprli separeja pod pretvezo, da ima bordel.

#56

Olna, že drugič se ti je izpolnila želja, da si lahko “šefovala”.

Tokrat je kap računalnika dokončno dotolkla.

Tole pišem na novega, ki sem ga danes dobil, a se še lovim.

Torej potrpljenje, prosim.

Saj lahko razumete, kako se počutim po smrti mojega dragega računalnika, zato bo tudi moj vic pogrebni:

Nesrečni kmet je pokapal že tretjo ženo in je povabil na pogreb tudi svojega soseda. Ta pa je okleval in rekel ženi, da ne bo šel.
- “Pa zakaj ne bi šel na sprevod?”
- “Po pravici povedano mi je nerodno. On mene vabi že tretjič, jaz pa njega še nobenkrat.”

#57
Gost cik cak

Obletnice takšne in drugačne:

Zlata poroka

Zjutraj se ženin poreže pri britju in kri obriše v rjuho. Sobarica vidi kri na rjuhi, misli da je bila nevesta nedolžna in pove šefu.

Šef pravi mladoporočencema: “To je velika redkost in za naš hotel velika čast. Za nagrado bosta lahko noč po zlati poroki, čez 50 let, brezplačno prespala pri nas.”

Čez 50 let dedek in babica res prideta in prespita v isti sobi. Zjutraj babica, precej prehlajena, izpiha nos v rjuho.

“Ja kaj pa delaš?” pravi dedek, babica pa odgovori: “Pred 50 leti si ti meni dvignil ugled, zdaj ga bom pa jaz tebi.”

#58

Par iz prejšnjega vica si je kot pred petdesetimi leti naročil kosilo v sobo. Kot prvič sta tudi sedaj jedla gola. Še preden sta začela z jedjo so ženi pritekle solze po licih. “Tako mi je toplo pri srcu dragi, kot bi bila še vedno mlada.”
“Ajde ne cmeraj, raje potegni s´s iz juhe!”

#59

- “Mujo, jes čuo, da gostuje Bečka filharmonija?”
- “Ma, nek dođu. Tuči će ga Željo s 4:0!”

#60
nevenka

Še en z bradico ponovno kroži:

Pita kondukter osobu na vlaku:
“Jel’ imate kartu?”
-”What?”
-”Kartu, molim.”
-”Excuse me?”
-”Kartu!”
-”I don’t understand.”
-”Your ticket, please.”
-”Šta?”

#61

Mijau, hvala tvojemu pokojnemu računalniku, da mi je spet priskrbel malo šefovanja. Moram pa priznati, da sem šefovanje bolj slabo izkoristila, ker je Bin rekel, da mu je v separeju bolj všeč in sem mu morala “streči” tam. Stalni gostje imajo pač neke bonitete, a ne.

A računalnik te muči? Pred leti sem brala, da je neki lastnik računalniškega servisa prišel na sijajno poslovno idejo: pokupil je stare, neuporabne računalnike in jih nagrmadil v prostor, obdan z gosto mrežo. Potem so si lahko ljudje za dolar izposodili masko iz pleksi stekla in baseballski kij, se zaprli v prostor z računalniki in lahko eno minuto udrihali po njih, kolikor so jim dale moči. Napravil je neznanski biznis.

Vsi, ki smo kdaj besneli nad računalniki (in nad tem, da nam cefrajo živce), si lahko predstavljamo tisti užitek ob udrihanju! Vse skupaj se sliši kot anekdota, pa ni bila, objavljena je bila tudi fotografija enega od računalniških terminatorjev pri delu in vrsta ljudi, ki so čakali zunaj.

#62
Dajana

Olna!!! Take kelnerce me je kar malo strah. :shock:
Nevenka: Priznam, da sem morala malo razmišljati, da sem kapirala tvoj vic. ;)

#63

Dajana, a te je strah zato, ker bi nezadovoljna kelnarca lahko prišla na idejo, da isto akcijo izpelje z zoprnimi gosti…in baseball kiji…?

:) :) :)

#66
Dajana

:shock: Zakaj sem jaz tudi pomislila na to? Ta je moja najboljša od Rollingov. Isto misliva, olnič. ;)

#67

Olna, kje je ta računalniški servis? Je daleč? Če je predaleč, potem bom samo kij kupil. Dva stara računalnika že imam.

Binu pa povej, da samozadovoljevanje v separeju ni zaželjeno.

Mora imeti pomoč še ene osebe.

#68

Mijau, saj sem rekla, da sem Binu “stregla” v separeju…(nisi opazil narekovajev?)

Če pa si s samozadovoljevanjem hotel reči, da sem tam zadovoljevala samo njega, pa imaš seveda prav.

:)

Kar se tiče razbijanja računalnikov, bi to bila tržna niša gotovo tudi pri nas (tista je bila v Ameriki, kje pa drugje). Med mojimi znanci je najmanj pol ducata takšnih, ki bi se na to vrsto uničevanja kar abonirali.

#69

Gazda je v separeju tav´jko luč prižgal in še nekaj godrnjal zraven o joku. Kot bi že pozabil, da se ženske strašno rade pustijo tolažiti.

Sta prišla mladoporočenca na medene tedne v hotel. Prvi večer je šef strežbe namignil nevesti, naj za ženina naroči ostrige. “Da delujejo” je rekel.
Naslednje jutro pri zajtrku vpraša: “Je bila večerja v redu?”
“Je, vendar so bile tri ostrige pokvarjene.”
“???”
“Sem štela! Sedem jih je pojedel.”

#70
Gost cik cak

Iz naših šolarskih časov:

Učiteljica pri biologiji sprašuje, če kdo ve, kakšna žival je skat.
Javi se samo Janezek: “To je zelo ploščata riba.”

Učiteljici ni dovolj. “Morda veš, zakaj je ploščata ?”
Janezek: “Zato, ker jo je nategnil kit.”

Učiteljica ga takoj pošlje k ravnatelju. Na njegovo vprašanje, zakaj je tako grdo govoril, Janezek odvrne:
“Učiteljica vedno postavlja provokativna vprašanja. Če ji ne bi tako odgovoril, bi verjetno hotela vedeti, zakaj ima žaba tako velike oči.”

Zdaj začne zanimati ravnatelja: “Ja, in zakaj ima žaba tako velike oči?”
Janezek: “Zato, ker je gledala, kako je kit nategnil skata.”

Vzorec aktualnega poimenovanja ulic , trgov ipd. po zaslužnih osebah se iz politišne sfere, lahko prenese tudi v civilno sfero, kjer imamo tudi mi navadni smrtniki kakšno možnost, da se kaj poimenuje po nas;

Napr.:

“Za vas imam dobro in slabo novico” reče doktor pacientu.
“Najprej mi povejte slabo novico” reče pacient.
“Imate zelo težko neozdravljivo bolezen!”
“Kaj pa dobra novica?”
“Poimenovali jo bomo po vas”

#71

Gost cik cak, imam reklamacijo na tvoj zadnji vic.

Noben dohtar ne bo dovolil, da se bolezen imenuje po pacientu, pri katerem so jo odkrili, ampak se vedno poimenuje po zdravniku, ki jo je odkril – ne pa nujno tudi ozdravil, a ni to višek nesramnosti???

#72

Pogovarjata se dva prijatelja_duhovnika.

Povej dragi Cecil, kdaj bo konec tega celibata? Bova to doživela?

Midva ne, mu odgovori Cecil, najini otroci pa ja!

http://www.youtube.com/watch?v=e_fPS0HwjJc :-P

#73

Olna, delno imaš prav. Vendar pa psihiater, ki bo odkril novo vrsto duševne bolezni, to ne bo imenoval po sebi.

Ko smo že pri psihiatriji:

Novemu zdravniku šef psihiatrične klinike kaže prostore in ga spoznava s pacienti. Prideta do enega, ki samo strmi v zid in se na nič ne odziva.
- “Zakaj je ta tukaj?”
- “Tega je zapustila žena tik pred poroko in ušla z drugim.”
Kmalu prideta do pacienta, ki je z glavo udarjal po zidu in zraven tulil.
- “Kaj pa je s tem?”
- “To pa je tisti drugi”, mu je odgovoril šef.

#74

Danes je pepelnica in čas je, da načnemo kakšno resno temo. Saj ne pričakujemo, da se bodo naši politiki posipali s pepelom – mi jim ga moramo nasipati.

Slišali smo, da več kot tri tisoč podjetij ob izplačilu plač ne odvaja ustrezne prispevke, zaposleni pa ne vedo, kakšno pokojnino bodo imeli, če v pokojninski sklad ne pridejo prispevki zanj.

Sedaj na vladi tuhtajo, kaj napraviti, da do tega ne bi prihajalo. Delavci sami ne upajo spraševati svojih šefov, ali odtegnjene prispevke plačujejo na ustrezne račune. Saj bi to bilo tako, kot če bi žena vsak mesec spraševala moža, ali jo je pretekli mesec kdaj prevaral. Če jo je, bo to zanikal, če pa je ni, pa bo užaljen.

A zadeva je zelo preprosta in že zdavnaj preizkušena. V mojih časih je referent za plače spisal plačilno listo in jo skupaj s čekom za dvig gotovine in z virmani za poravnavo vseh prispevkov nesel na Službo družbenega knjigovodstva. Tam so inšpektorji pregledali, če je vse v redu, hkrati ugotovili, če ima podjetje dovolj denarja na žiro računu, in nato izvršili plačila.

Če ni bilo denarja za plače, jih ni nihče dobil, tudi direktor ne. Zato so se vsi odgovorni že nekaj dni pred rokom za plače trudili, da ta denar zagotovijo (poklicali so večje dolžnike, če pa to ni bilo dovolj, pa so vzeli pri banki še kratkoročni kredit).

Takrat tudi ni bilo potrebe po varovanju osebnih podatkov: vsi smo vedeli, koliko kdo v podjetju zasluži.

Sedaj je tako varovanje potrebno zaradi sramote: ene je sram, ker tako malo dobijo, drugim pa je nerodno, da bi prvi izvedeli, koliko so oni zagrabili.

#75

Od včeraj se ni nihče javil, zato moram k včeraj napisanemu dodati, da nisem zahteval, da napišete kakšne intimne podatke o sebi, kot je višina osebnega dohodka.

Pa naj bo za sprostitev en vic:

Na urgenco so pripeljali mladeniča, opečenega po celem telesu. Zaječal je:
- “Gospod doktor, ali mi lahko pomagate?”
Doktor ga je pregledal in odgovoril:
- “Lahko vam predpišem viagro.”
- “Pa mi bo viagra pozdravila opekline?” se oni začudi.
- “Ne, lahko pa drži vstran rjuho.”

#76

Sam sem se že večkrat izjasnil o tem, da je najmanj, kar bi morala Slovenija storiti, da se umakne iz zveze NATO, pa vse do tega, da bi vojsko počasi razpustili. Vsa sredstva, ki jih ne moremo uporabiti ob elementarnih nesrečah ali pri reševanju, bi prodali. Okrepili pa bi gasilske in reševalne enote.

Sedaj pa slišim, da so neki znani intelektualci prišli na dan s podobno idejo.

Ali se smem potemtakem šteti med intelektualno elito?

#77

#74 mijau
Zadeva je hudo zapletena. Predvsem posipanje s pepelom. Kdor danes nekaj da nase uporablja plin ali olje, najnaprednejši električne toplotne črpalke, le tisti s pomanjkanjem v glavi ali žepu še kurijo drva. Torej je pepeljenje stvar ubogih.
(Ne)odvajanje – nakazovanje prispevkov iz plač je “požegnano”, sicer se dacarji takoj usedejo na račun. Z odgovornostjo tistih, ki žegne dajajo pa imamo stoletne izkušnje. Oni pa tudi z nami. Tudi s pepelom praviloma le druge posipajo.

PREDLAGAM!
Država mora biti ločena od ljudstva. Vsak ljudstvovljan ima pravico svobodno izbirati svojo državo. Pravice vseh držav prisotnih v ljudstvu so enake. Države so avtonomne pri izvajanju svojih dejavnosti če to ni v nasprotju z zakoni ljudstva. Ljudstvo ni dolžno financirati dejavnost države, v kolikor to ni v njegovem interesu. …

#78

Bin, dober predlog. K temu dodajam, da morajo države na internetu prikazati svoje reference: kakšne so njihove minimalne plače, kakšne so njihove penzije, kakšno je zdravstvo, kolikšna je dovoljena stopnja krvi v alkoholu za voznike, kolikšna je najnižja dovoljena hitrost na cesti …, da bi se ljudje lažje odločali pri izbiri.

#79

Na nevro_psihiatričnih ustanovah, itak ni prostora zadosti!? :?

Se dva (2) pacienta, ponoči, rineta na eni (1) postelji, dokler eden ne pade dol.

Takoj za tem zmagovalni pomoli glavo pod posteljo in veselo sporoči padlemu :

“Pridi pogledat’, koliko več prostora je zdaj!”

http://www.youtube.com/watch?v=iYw8JR1N90o

#80

haha štulič in co. ;) Uf, jaz ne vem nobenega vica, pa ne štekam jih… enega sem vedela, pa sem ga že povedala. Zato pa popam eno muziko našemu simpatičnemu omizju:

http://www.youtube.com/watch?v=a37bBm8pXSk

#81

@Dajana; genialen glas_beni izbor! &CO ????? :)

Če te ne ubijem s glasbo, te bom pa v vicah sigurno! :roll:

Zakaj že blondinka liže uro (clock)?

(ker ve,

da ima tic-tac le,

dve (2) kaloriji.)

#82

Štulič, v vicah ne moreš Dajane ubiti. Da pride njena duša v vice, mora biti Dajana že mrtva.

Poleg tega, zakaj pa misliš, da si si zaslužil vice? In zakaj misliš, da si Dajana ni zaslužila nebes?

Mali Mujica ni izdela prvega razreda osnovne šole, pa predlaga Fata Muji:
- “Što misliš, da ga upišemu u specialnu školu?”
- “De, ne budali! Ne može da završi i ovu običnu.

#83
Gost cik cak

Hm , če bi se ljudje lahko prosto odločali o izbiri države, kjer bi živeli, če sem prav razumel, bi to verjetno povzročilo v sedanjem času tektonske premike preseljevanj. Glede na: politično stabilnost države, upoštevanje vrednot demokracije, bogatstvo energetskih in drugih naravnih virov, standard, klima ipd. Jaz bi se v takšni samopostrežbi osebno kar hitro odločil napr.za eno od skandinavskih držav.

Glede na aktualnost obravnave nevarnih pasjih pasem:

Pride moški k zdravniku:

“Gospod doktor, moj pimpek je kot pitbul!”

“Kako to mislite?” vpraša zdravnik…

“Ženi noče nič, sosedo pa bi raztrgal!”

#84

Pokorno javljam, da primerljiva ureditev (z vero – cerkvijo) ne povzroča nikakršnih selitev. Svobodno si izbereš svojo, pri tem pa ostaneš lepo doma. Kajti!
Cerkev ni predvsem zgradba, kot država ni predvsem ozemlje. Cerkev in država sta (naj bi bili) predvsem skupnost ljudi s podobnim pogledom na svet.

Iz tega sledi tudi hvalevredno razmišljanje intelektualne elite o nepotrebnosti (državne) vojske. Večina dosedanjih vojn dokazuje, da je zmagala stran z več moralne in ne več vojaške moči. Samo na kratek rok zmore dobro oborožena in izurjena vojska podjarmiti ljudstvo, ki spoštuje svojo skupnost.

Rekrut (nabornik) je bil vsakodnevno kaznovan zaradi neurejenega videza na jutranjem pregledu. Predvsem si ni nikdar temeljito zbiksal čevljev.
“Dober vojak mora znati streljati, marširati, se plaziti, ne pa biksati čevlje.” Tako je modroval.
Pa ga je komandir podučil: Sovražnik že samo ob pogledu na strogo urejeno četo nasprotnika dobi strah pred njim.
Drugo jutro je rekrut imel svetleče zloščene konice čevljev. Zadaj pa so bili še vedno blatni.
“Zakaj nisi očistil celotnih čevljev?”
“Le zakaj, saj ne bomo sovražniku pet kazali!”

Vaš Švejk

#85

Bin, vero si res lahko izbereš kakršno koli, pa ostati doma, razen, če bi nosil turban v službo, ali ženska čador.

Drugače pa je z državo, ki želi ozemeljsko celovitost (še hektarja močvirnate zemlje ne bi hotela dati vstran). Če pa hočeš drugje dobiti državljanstvo, moraš pa biti vsaj bivši rekorder v teku na sto metrov. V starih učbenikih piše tudi, da mora država imeti svojo vojsko, politiki pa mislijo, da je to sveto pismo.

#86
Gost cik cak

Hja, mi kar da misliti, vendar;

Pripadnost določeni veroizpovedi seveda omogoča, da verniki lahko živijo na različnih koncih sveta in se jim ni treba seliti na določen prostor, da bi živeli in delovali kot verniki svoje veroizpovedi, saj verovanje oz. pripadnost religij nista v celoti urejena teritorialno. Tako pač napr. katoliki, pravoslavni, judi, muslimani ipd. živijo na različnih teritorijih, vendar vsak kot pripadnik svoje vere to je svoje skupnosti v tem oziru.

Če pa pogledamo osnovne definicije države po sedaj obče veljavnih merilih v današnjem svetu :

Država je organizacija oblasti;
Država ima monopol nad sredstvi za fizično
prisiljevanje (zakonska regulativa);
Država ima natančno določeno ozemlje, na katerem
izvršuje svojo oblast;
Prebivalstvo države sestavljajo vsi ljudje, ki
prebivajo – bodisi stalno, bodisi začasno – na
njenem ozemlju;
Država zagotavlja družbeno urejenost in varnost;

Seveda pa bi bilo idealno, da bi posameno državo sestavljali ljudje s podobnimi pogledi na svet. Do sedaj še niso iznašli boljšega načina za ureditev kot so svobodne demokratične volitve. Morda, morda… se bo v stalni evoluciji tudi na tem področju iznašlo še kaj boljšega…

Kako bi praktično izgledala in delovala država, če bi bili podobno misleči ljudje živeči na različnih koncih sveta združeni v posamezno državo?

Bojim se, da bo to morda možno za vse nas šele v enem “drugem življenju”. Do takrat, dokler pa bomo tlačili zemljico na tem ljubem današnjem svetu, kjer smo dejansko samo kratek čas na obisku, pa je to verjetno naša takšna ali drugačna usoda.

Kar se tiče pobude intelektualne elite o nepotrebnosti državne vojske se v celoti strinjam.

#87

Gost cik cak, dovoli, da te povišam v intelektualca. Sedaj pa en vojaški:

V pretekli vojni je admiralu raportiral kapitan manjše vojne ladje:
- “Potopil sem nemško podmornico.”
Admiralu se je to zdelo malo sumljivo, pa je vprašal.
- “Pa ste videli, da se je na gladini pojavil oljni madež?”
- “Nisem, gospod admiral.”
- “Torej, da veste, tista vaša podmornica je mirno odplula dalje. Kaj niste vedeli, da se vedno pojavi na gladini oljni madež, ko se potopi podmornica?”
- “Odslej bom vedel, gospod admiral.”
Kapitan salutira in krene proti izhodu, vendar pa se ponovno obrne nazaj:
- “Oprostite, gospod admiral. Pozabil sem vas vprašati, kaj pa naj napravim z vojnimi ujetniki?”

#88

mijau :cry: pa ti mene ne štekaš…

(veš da Dajani ne bi skrivil lasu no in da ne bi, mravlje pohodil?? ) :trwisted:

http://www.youtube.com/watch?v=JioZKUoIC28

#89

Štulič, jaz sem vedno trdil, da si ti simpatičen poba (vedno se spomnim nate, ko slišim peti Majdo Sepe: “bil je tako prikupno zmeden, da sem zato ljubila ga…”).

Ampak o ubijanju si ti pisal.

#90

O ubijanju, v smislu: “Ubij Me Nežno” al’ pa Hit Me! :?

http://www.youtube.com/watch?v=l7lOmcy20WQ

mmm lepu, da te z Majdo spominjava na prikupnost in zmedenost!? ;)

(mal’ je gayish ampak, j’z itak nimam nič proti njim.. :roll: )

#91

Natoči olna vsem šankistom, pa še gazdi in sebi kozarček. Na moj račun! Naj ostane gostilniška debata.
Je pa tako s tistimi zadevami: Vse od osamosvojitve (prej smo živeli v “enoumni” državi kakršno opisujete) nas eminentni domači in tuji državologi prepričujejo, da je država slab gospodar. Posledično je naša država odlastila večji del lastnine svoje predhodnice. V izključni lasti države je le še nekaj grmovja ob vodotokih, cestišča in obrobne parcele na neplačljivih cestah ter nekaj izrazito izgubaških nekdanjih “stebrov države”. (železnice) Vse tržno zanimive firme so D.D. v katerih ima sicer država lahko tudi večinski delež kapitala, vzvodi upravljanja pa so (predvsem ali tudi) zaradi večjega osebnega interesa v rokah zasebnikov – kapitalistov.
Letos bo naša država (oblast) “ustvarila” rekorden primanjkljaj, že prej pa se je “čez glavo” zadolžila. Ne samo naša. Skoraj vse države “demokratičnega sveta” (Za ostale nimam podatkov) so zadolžene. Pri kom? Pri drugih državah ne, saj te še zase nimajo. Pri lastnikih svojega telesa, imovine ki je načelno njihova lastnina se zadolžujejo.
Pionirji teorije o svobodni izbiri države so zadevo že preizkusili v živo. “Nekdo”, ki je olastninil eno naših večjih in obetavnih firm je večino njenega kapitala najprej prenesel v tujino, (cenejša delovna sila) potem pa tudi sedež podjetja v enega od davčnih eldoradov. Naši delavci, ki so izgubili službo so na ramenih države (nas), nepremičnine na našem ozemlju pa so še v njegovi lasti in stojijo mrtve. Živi še vedno pri nas, njegovi izbrani državi pa sta tam, kamor se zlivajo sadovi kapitala, ki ga ima v lasti. Seveda pa bo deležen vsega, kar mu kot državljanu Slovenije pripada.
Kaj nam brani, da bi imeli po naslednjih volitvah dve vzporedni, konkurenčni državi? Vsak volilec bi se odločil, kateri od držav bo plačeval davke. Prestop možen vsako leto!
Države (upravni aparati) na taki osnovi bi bile prisiljene poiskati kompromis med svojim in ljudskim interesom.

OLNA!!! Saj nisem močeradovca naročil. ??

#92

Uh, Bin, tako si zavpil, da se je kar šank stresel. Pa ravno sem se malo razkomotila v separeju, da se spočijem pred napornim večerom v oštariji.

Mogoče sem malo zadremuckala in še nisem čisto prišla k sebi – a mi obelodaniš, na kaj se nanaša “močeradovec”?

#93

Oprosti olna!
Zdaj, ko vidim posledice svojega krika, bi to storil še enkrat. Že dolgo nisi tako simpatično izpostavila oprsja, pa tudi rdeča lička so mi všeč. Srček ti še vedno razbija, da ga do sem slišim.

Ampak takrat sem se ustrašil svojih blodenj. Kot bi mi kaj v pijačo zamešala sem imel videnja. Še vic v zvezi s tem sem pozabil povedati.
Mogoče vsi še ne veste?
Sinek sprašuje očeta: Ati, zakaj drevesa rastejo?
“Ne vem, sine, ne vem.”
Ati, zakaj zvezde mežikajo?
“Ne vem, sine, ne vem.”
Ati zakaj …
“Ne vem, sine, ne vem.”
Ati, ali je tebi narobe, če te takole sprašujem?
“Ne sine, ti kar vprašaj! Če ne boš vprašal, se ne boš nič izvedel.”

Vprašajte torej, če vam ni jasno.

#94

Kako hitro nastajajo vici, pojasnjuje ta, ki sem ga dobil včeraj:

Na uradu Guinnesovih rekordovu je bila zbrana skupina in čakala, da se prične uradovanje. Med njimi se začne pomenek.
- “Jaz sem Sneguljčica, sem najlepša na svetu in sem to prišla prijavit.”
- “Jaz sem Palčica, sem najmanjša na svetu.”
- “Jaz sem Chuk Norris, sem najmočnejši, najpogumnejši, najvztrajnejši…”
Urad je pričel s preverjanji in ko je prišla ven Sneguljčica, je veselo vzkliknila:
- “Sedaj sem tudi uradno najlepša na svetu!”
_”Sedaj sem tudi uradno najmanjša na svetu”, je prišla ven vesela Palčica.
Chuk Norris pa je prišel ven ves besen:
- “Who the fuck is Petra Majdič?!”

Včeraj zvečer sem bil priča nastanku enega vica. Bil sem eden od sodnikov na kegljaški tekmi. Da bi nepoučeni razumeli, o čem govori vic, moram malo razložiti, v čem je bistvo tega športa.

Keglji so razporejeni v obliki kvadrata z diagonalo proti kegljaču. Ta ima pri metu največ uspeha, če vržena krogla zadene najbližji kegelj malo od strani, z leve ali z desne “v luknjo”, kot rečemo v žargonu. Od načina sukanja krogle je pomembno, ali ta zadene z leve, ali z desne.

No, ko domačemu kegljaču niso najbolje uspevali meti v levo luknjo, se je oglasil eden iz publike s klicem: “Pa idi v drugo luknjo!”
- “Pol boš pa v riti!”, se ni strinjal drugi.

Potem pa splošni smeh.

#95

Pozabil sem zjutraj na še en duhovit vic, ki se je pojavil kmalu po dogodku z žičnico.

Najnovejši reklamni slogan v našem turizmu je:
- “Obiščite Mariborsko Pohorje, ki je super, da dol padeš!”

#96

Mijau, tale me je spomnil na enega s podobno poanto.

Reklamni slogan za bivšo sovjetsko letalsko družbo:
“Aeroflot – samo leteti je lepše.”

#97

Starejši moški vpraša zdravnika:
Gospod doktor, kako naj ohranim zdravje in čilost čimdlje v starost.
“Predvsem z gibanjem. Hoja ali še bolje tek vsak dan.”

No, saj to že zdaj počnem.

“Ampak… Dopoldne in popoldne!”

Ja, popoldne pa res ne tečem, je možak zaskrbljen.

“Koliko pa ponavadi pretečete dopoldne?”

Maraton.

#98
Gost cik cak

Mijau, hvala za tvoj namen, vendar raje ne sprejmem. Imam upravičene zadržke. Saj veš, da ima v današnjem času elitizem tudi intelektualni na žalost negativen prizvok. Baje pletejo danes elite takšne in drugačne razno razne interesne mreže. Ne bi se rad zapletel kot kakšna kobacajoča muha v takšni mreži in bil kakšni posvečeni pajkovi druščini za malo malco, he,he. Torej Mijau, ob kakšni drugi priliki ali času morda.

Ja, pa naj bo, pa naj teče debata o državi na gostilniški ravni. Saj to ni niti slabo, saj vince nam razveže jezike in končno “in vino veritas”. Olna natoči šankistom, pa sebi in šefu, nekaj boljšega, Bin se je kot vidim pritožil (v 90).
Torej po mojem skromnem mnenju smo začeli s to debato, z namenom, ki sem jaz razumel kot debato o državi kot takšni – kuhati nekakšen kompot mešanega sadja. V ta lonec smo dali državo, zadolževanje, davčno politiko, izbiro plačevanja davkov, vlaganja kapitala in še kaj.
Torej, če se povrnem k osnovnemu. Naštel v 85 glavne atribute, ki jih ima vsaka država kot tašna. Pravnih definicij države je precej, vendar se v glavnem opredeljujejo na ta imenovalec. Seveda ti atributi po mednarodnem pravu so le da tako rečem zunanji znaki, ki opredeljujo državo in jih ima vsaka država pa naj bo to Slovenija, častitljiva United Kingdom, komunistična Kuba ali afriška Burkina Faso. Kakšna pa je notranje politična ureditev posamezne države je pa seveda druga zgodba, ki jo lahko kdaj razvijemo ob šanku v naslednjih rundah.
Naprej: zadolževanje, ja res smo do vrata zadolženi. Zadolževali pa smo se pri raznih finančno monetarnih skladih v tujini (država ), pri tujih komercialnih bankah (gospodarstvo, tudi država).Seveda je najbolj pereče notranje zadolževanje, res tudi država je tu velik dolžnik.
Nadalje izbira države glede na vlaganje kapitala, plačevanja davkov:
Torej če zelo poenostavim na primeru;
Herr Rutar in solastniki iz Avstije kar veliko vlaga svoj kapital v sosednje države in ima kar nekaj obratov za izdelavo pohištva in svojih veleprodajnih centrov v drugih državah, tudi pri nas, kjer je v ta namen ustanovil firme v skladu z predpisi držav, kjer opravlja to dejavnost. V teh državah mora seveda plačevati prometni davek, to je DDV, prispevke za zaposlene in še kakšne druge lokalne pristojbine. Po odbitku vseh stroškov in teh obveznosti, pa seveda Herr Rutar in družabniki, to kar mu ostane, to pa je dobiček lahko seveda odnese domov, kjr bo na ta dobiček ustrezno obdavčen ali pa naloži, če nekako izigra rezidenčno pravilo – tudi v kakšni državi -davčnem eldoradu. Podobno je možno tudi s premeščanjem sedeža firme.Pri tem mu bo pa še vedno ostala kot njegova država Avstrija, kjer bo pa plačeval,če bo imel dobre davčne svetovalce le osebne davke oz. oskubljeno dohodnino.
Also, torej mislim, da smo nekako pomešali pojem države kot institucije in možnosti izbire države glede vlaganja lastnega kapitala in plačevanja davkov. Seveda bo še treba marsikaj postoriti, da bo birokracija Evropske unije in njenih članic uskladila zadevne predpise, da se bo davčna politika uredila enotno in da se bodo davčne malverzacije zmanjšale na minimum. Seveda je torej pod doloćenimi pogoji možno vlaganje kapitala v tuje države že sedaj ( saj je v funkciji naš kapital že kar precej udeležen predvsem v vzhodnih državah in bivših republikah Jugovine) upoštevajoč zakonodajo držav, kamor vlagamo, bolj je še vedno zmuzljiva obdavčitev dobička, ki ostane po poravnavi vseh ostalih obveznosti.
Also,diskusija, kaj opredeljuje državo, katere atribute mora imeti država – je eno, diskusija o izbiri države glede naših različnih interesov – pa drugo.
To bi lahko nekako primerjal, da si lahko danes izberem državo kot svojo, kamor bom vlagal svoj kapital, lahko si izberem državo, kot svojo, kamor bom šel na dopust- tu bi bila moja država bržkone Španija, lahko si izberem državo, kamor bom vlagal svoje prihranke – Švica bi bila kar dobra izbira za mojo državo v ta namen zaradi solidnih bank,ki ne propadejo,če bo šlo he, he; za plačevanje dobičkov od dejavnosti moje firme, bi bili zaradi nizkih davčnih stopenj seveda prava izbira za mojo državo napr:Kajvanski otoki, Monako…in še kaj bi se našlo, da lahko na ta način izbiram svojo državo. In seveda prestop je možen vsako leto.
Ja, na problematiko, ki jo navaja Bin, če bi naši tajkuni v večji meri začeli vlagati svoj na oporečen način pridobljeni kapital v tujino ni kaj oporekati.

Ko smo še bili v Jugoslaviji in letali z JAT – om, sem v Londonu slišal še njihovo inačico za tega letalskega prevoznika: Joke About Time;

#99

Gost cik cak, si me pa potolažil!

Torej, če bom v prihodnjem življenju tajkun (v sedanjem ni šans!), potem bom naložil svoje dobičke na Kajmanskem otočju, živel bom v Monaku, dopustoval pa na Sejšelih.

V preostanku svojega sedanjega življenja pa želim, da se moja država ne zadolžuje za stvari, ki jih ne odobravam.

Bral sem komentarje v Mladini tistih, ki so se odzvali na predlog opustitve slovenske vojske. Spoznal sem, da so za ukinitev, oz. za zmanjšanje vojske v glavnem tisti, ki se znajo tudi sicer bolje izražati, najslabše pismeni pa so kategorični: vojska je bila vedno in vojska bo!

Pri tem pa je zanimivo, da vedno predlagajo drugo obliko varčevanja. Na primer: Pustite vojsko, raje zmanjšajte državni aparat! Ali: Z ukinitvijo vojske ne bomo mnogo prištedili, raje ukinite nekaj ministrstev, zmanjšajte število občin, ukinite državni svet, zmanjšajte število poslancev, zmanjšajte število državnih uradnikov, itd.

Ne vem, zakaj ena oblika varčevanja izključuje drugo? Zakaj pa se ne bi lotili vseh, seveda po nekem vrstnem redu.

Poskusite najti še drugi kakšno obliko!

#100

Mislim, da je najboljša oblika varčevanja varčevanje samo.

Ostanejo lahko tako ministrstva kot vojska kot poslanci (pri številu državnih uradnikov bi se strinjala, da jih je preveč) in še kaj, vendar ob strožjem nadzoru porabe.

Tisto, kar bi prihranili pri zmanjšanem številu državnih uradnikov, bi vložili v okrepitev inšpekcijskih služb. Ker pa smo vsi (samo) ljudje in tudi inšpektorji niso imuni na “veze i poznanstva” in korupcijo, bi bil potreben tudi učinkovit nadzor inšpekcijskih služb.

Seveda bi se tu in tam še pojavila kakšna zgrešena investicija ali pretirana poraba, to je žal neizogibno. Bilo bi pa manj gromozanskih razmetavanj, ki jih tako majhna država, kot smo mi, težko prenese.

Drastično zmanjšanje enormnih nagrad raznim Marjanom Kramarjem & podobnim uspešnežem sicer ne bi prineslo velikega prihranka, bi pa bilo zelo higijenično.

Cik cak, švicarske banke tudi niso več, kar so bile. Pazi, da se ne boš s svojimi milijoni lepega dne znašel na kakšnem seznamu davčnih grešnikov, ki ga bo kakšen zvitež prodal slovenski vladi!

Mijau, tvoje opažanje o tem, kdo je za kaj ali proti čemu, v primerjavi z izražanjem, je zelo zanimivo. Pravzaprav bi kar zaslužilo kakšno strokovno obravnavo (psihologov ali sociologov), sem namreč tudi sama že v različnih debatah postala pozorna na to.

#101

In ker imam strašno rada okrogle številke, si ne morem kaj, da ne bi zagrabila tele stotke.

#102

Olna, čestitam ti za stotko. Imaš poseben občutek za tajming.

Za našo državico bi lahko rekli, kot v reklami za majhne avtomobile: Kaj še ostane velikim?

Zato tisti našteti predlogi varčevalnih ukrepov predstavljajo “zmanjšanje gromozanskih razmetavanj, ki jih tako majhna država, kot smo mi, težko prenese”.

Lažje je, recimo, z zakonom ukiniti kakšno ministrstvo, oziroma združiti nekaj resorjev pod skupno, kot pa v zakonu “prepovedati pretirano porabo”. Ravno tako je lažje določiti v zakonu manjše število pokrajin, ali manjše število občin (zaostriti kriterije za ustanovitev), kot pa trkati na zavest tistih, ki jih vodijo.

#103

Šefe, nisva se razumela. Jaz nisem govorila o “prepovedi pretirane porabe” ali “trkanju na vest”. Oboje bi bilo (je) bob ob steno.

Moj predlog je bila okrepitev inšpekcijskih služb, ki nadzorujejo porabo, in krepitev nadzora samih teh inšpekcijskih služb. Da bi že v startu preprečili žaloigre tipa neustrezne palače za policijo, falcon, število Patrij…

Ker bo ta moja ideja najbrž ostala science fiction, so seveda dobrodošli tvoji konkretni predlogi.

Samo realizirati jih je še treba…

#104

Kako previdno napisano: “nisva se razumela”. Če bi bila poročena, bi rekla: “KAJ NE RAZUMEŠ?”

Res je, da nisem dobro razumel. Menil sem, da misliš, da nima smisla omejevati števila državnih uradnikov, če pa bi potem morali za toliko povečati število inšpektorjev.

Res je, da bi bilo dobro povečati število inšpektorjev in/ali povečati njihovo učinkovitost, vendar ne za toliko, kolikor bi jih iz državne uprave šlo ven.

Nekateri bi svarili, da bi se na ta način povečalo število brezposelnih, toda brezposelni so manjši strošek, kot pa zaposleni brez dela. Pa kako bi se povečala učinkovitost dela tistih preostalih!

Tudi vodenje EU je v primerjavi z vodenjem USA predrago.

Ali si lahko zamislite, da bi lastna veleposlaništva imele Maine, Vermont, Alabama, Utah, Kansas …, da ne naštevam vseh držav ZDA?

#105

Čudovito, Gost cik cak. (#98)
Zaslužiš nominacijo za hišnega intelektualca, če ti že večja slava ne ustreza. Nekaj mi pravi, da si bil deležen pameti iz božje malhe. Kaj pa druga (prva) stvar?

Torej bomo odslej ob vsaki omembi države skrbno dodali tudi pojavno obliko (agregatno stanje)? V izogib napačnim razlagam tistega, kar smo imeli v mislih. Poskusimo, mogoče bo šlo?

Nekako se ne morem izogniti občutku, da bi bilo preprosteje za vsako od pojavnih oblik “izumiti” svoje ime, država pa naj odmre. (Vsaj v besedni obliki.) Ker pa v odmrtje – izumrtje parazitov na še živem gostitelju utemeljeno sumim, sem predlagal že preizkušeno rešitev. Naj ostane, toda “ločena od …”!

/… Bin se je kot vidim pritožil (v 90). …/

Pritožba ne zadrži izvršitve. Olna rundo za vse!

#106

Bin, ali si se zapletel, ali pa je to preveč komplicirano za moje možgane.

Daj, prosim te, malo se spusti na naš (moj) nivo! Če nekaj namiguješ, lahko različno razumemo, ali pa sploh ne.

(Olna, ali je Bin preveč spil?)

#107

(Najprej odgovor Mijauu, ki je šef. Ne smem se mu namreč zameriti, da me ne bo proglasil za tehnološki višek. Plačuje me itak že tako mizerno, da bom morala še kakšno…eee…obrt odpreti, da preživim.)

Mijau, izgleda, da sem Binu – kot stalnemu gostu (in mojemu kompanjonu iz separeja, ampak tega tebi ni treba vedeti) res natakala malo preveč. Od zdaj naprej viskija ne dobi več v pivskem kozarcu.

#108

Bin, saprabolt, jaz tudi nič ne razumem, pa nisem skoraj nič popila. No, mogoče je razlog v tem, da sem blond, ampak Mijau pa najbrž ni blond in kljub temu ni razumel.

Glede na to, da se cik cak še ni oglasil, najbrž tudi on poskuša zmožganiti, kaj si hotel reči.

#109

Kdor ima ušesa za poslušanje bo slišal. (Prosto po svetem pismu)

Kaj??

Sem in tja me v krog zapelje,
umna misel s »shizo« pleše,
glava varaždinsko zelje,
ilo z bronom iskre kreše.

Oljna lučka v noč prodira,
v mraku tipa muc stopinje,
klin z boginjo lova šmira,
nad vsemi jočejo Erinije.

Jutri vžgal bo »kot bi mignil«,
luč s kremenom in kresilom,
spesnil kar je osel rignil,
ujet med vero in slepilom.

Jutri olna in mijau, jutri!!!

#110
Gost cik cak

Bom se kar vama pridružil Olna im Mijau. Tako kot vidva tudi jaz ne razumem, kaj je želel Bin s tem komentarjem sprojecirati čeprav sem upal, da bo vama to bolj razumljivo, saj predvidevam da je Bin že dalj časa vajin gost oz. gost Mijau-vega lokala. In da sta verjetno skozi dolgotrajno komunikacijo z njim v sebi na določen način že nekoliko ponotranjila njegovo miselnost in prepoznala stil izražanja oz.elemente njegove verbalne telovadbe.
Tudi sem se malo oddahanil he, he, da nisem samo jaz kriv takšne Binove reakcije, ampak tudi malo Olna, ker si mu preveč natakala v kozarec. To je bilo morda za Bina, čeprav mislim da starega vinskega bratca morda le preveč in se je verjetno iz šanka prekopicnil na tla in tako je res lahko kreiral svoj pri-tlehni komentar.
No pa vseeno mislim, da je Bin v bistvu dobronameren možakar, samo verjetno zahteva določen pristop in posebno razumevanje, ko se z njim komunicira.

Glede debate je vsekakor potrebno povedati še naslednje:
Evolucija in razvoj na vsakem področju je pogojena z nasprotji. To je gibalo razvoja oz.evolucije. Če nasprotij ne bi bilo, bi vse ostalo na mrtvi točki.
Zato iz vsake debate, tudi če so v njej magari diametralna nasprotja, lahko raste nova kvaliteta.

Jaz se pa s tem komentarjem poslavljam, saj ne želim sodelovati več v nekoristnem “prepucavanju”. Sicer me bo računalnik tudi vedno manj videl, ker se bom osredotočil na pomoč sinu pri zahtevnem projektu in dejansko čas bo moj uzurpator. Zahvaljujem se Mijau tebi za gostoljubje. Imaš res odlično pijačo in jedačo in tebi Olna za super postrežbo, zame si v vseh ozirih natakarica No 1.

Pa še zaključni vic:

Pahorjeva vlada pade in Erjavec ostane brez službe.

Nova vlada, novi ljudje.

Pa si reče Korl: “Gotovo še koga potrebujejo. Bom vprašal za službo.”

Gre do novega sekretarja, ki se mu posmehne: “Kaj si pa vi mislite? Ali ste neumni?”

Korl: “Ne me basat, a to je še vedno pogoj!”

#111

Želim, da Gost ne odhaja iz lokala nezadovoljen, aampak da od časa do časa najde čas in nas počasti s svojim obiskom.

Pravkar sem prejel en dober vic z mednarodno udeležbo, ki mi ga je posredovala dobra vila.

Po vojni je bil vlak v Franciji čisto poln, in ameriški vojak je prehodil vse vagone, da bi našel nek prost sedež. Pa ga ni našel. Še najbližje prostemu sedežu je bil nek pudl, ki je sedel na klopi zraven gospe srednjih let. Vojak je gospo prosil, če lahko sede zraven nje.
Francozinja je samo zapihala in ne da bi vojaka pogledala, zamrmrala:
- “Kako so ti Američani nevzgojeni. Kaj ne vidijo, da je sedež zavzet?”
Vojak se je še enkrat sprehodil skozi vlak, a se je vrnil in poskusil znova:
- “Gospa, ali bi umaknili svojega kužka, da bi se lahko vsedel. Zelo sem utrujen.”
Gospa pa ga je samo zaničljivo pogledala in rekla:
- “Moja Fifika se že ne bo umikala nobenemu arogantnemu Američanu.”
To je vojaka razjezilo. Prijel je Fifiko, jo vrgel skozi odprto okno in sedel.
Tedaj pa se je oglasil nasproti sedeči Anglež:
- “Vi Američani se vedno lotite stvari napačno. Vilico držite v napačni roki, avtomobil vozite po napačni strani, sedaj pa ste tudi napačno kuzlo vrgli skozi okno.”

#112

Olna, ker imaš smisel za okrogle številke, naj ti povem, da je to bil na mojem blogu komentar št. 2000.

#113

Corega
Sem stopil v lekarno po tisto pasto za pritrditev zobala. Mogoče mi bo uspelo bolj jasno izraziti svoje misli?

Ne vem sicer, kaj je bilo najbolj sporno v #105 (nekaj gre navzkriž z oštevilčenjem) zato bom poizkusil po odstavkih.

1. Želel sem izraziti navdušenje nad komentarjem Gosta cik cak, ker je zelo lepo opisal različne vidike države. Zadnja dva stavka sta bila namenjena razbremenitvi – sproščanju vzdušja in nimata nikakršnih globljih sporočil.
2. Glede na dejstvo, da pod imenom država lahko obravnavamo zelo različna stanja in dogajanja v naši okolici, bi bilo vsaj včasih res dobro dodatno opredeliti s katero vlogo države nismo (ali smo) zadovoljni.
3. Glavno misel tega odstavka je že mijau v komentarju pred mojim nakazal.

/… Tudi vodenje EU je v primerjavi z vodenjem USA predrago.

Ali si lahko zamislite, da bi lastna veleposlaništva imele Maine, Vermont, Alabama, Utah, Kansas …, da ne naštevam vseh držav ZDA? …/

Kakor znotraj EU je tudi znotraj naše države precej podvojenih, potrojenih, …, institucij.

Tozadevno sem v čisto gostilniškem stilu razprave zaključil, da država pravzaprav ni več potrebna, temveč bi morali najti druga imena za posamezne institucije, ki jih kot skupnost potrebujemo. Predvidevanje, da se država (birokratski aparat) ne bo prostovoljno umaknila od korita, temveč bo skušala še naprej srkati od skupnih pomij, je plod dolgoletnih slabih izkušenj.

Opravičujem se vsem prizadetim, posebno še Gostu cik cak.
Včasih res malo pregloboko pogledam v kozarec. Ne tistega z vinom ali kako drugo alkoholno pijačo, v kozarec zvrhan dobronamernih želja se pregloboko sklonim. Tam pa je med samimi prijaznimi obrazi beseda manj previdna, manj preračunljiva.
Že dolgo me prijatelji opozarjajo, da sem zasvojen z ljubeznijo. Da mi škodi!
Naj škodi! “Brez ljubezni mi živeti ni …”

#114

Bin, žal mi je, če si zaradi moje dobronamerne pripombe morda užaljen. A ne bi smel biti. Prijatelji smemo drug drugega pozoriti tudi na odprt šlic, na primer.

Vedno recimo bobu bob!

#115

No mijau, brez skrbi. Nič nisem užaljen, mogoče malo zaskrbljen. Nad svojimi zmožnostmi komuniciranja. Se bom moral še kaj naučiti.
Zdaj ravno ne vem, ali imam še vedno odprt “odprt šlic”, saj iz tvojih komentarjev nisem razbral nobenega opozorila. Samo potrebo po razjasnitvi zapletenih izjav.
Komanda je huda, pa se še kasneje kaj oglasim. :)

#116

Bin, zdaj sem pa celo jaz vse razumela.
Zasvojenost z ljubeznijo je edina, ki ne škodi. So že dobri stari Beatli ugotovili:
All you need is love!

Mijau, upam da prepoved odprtega šlica velja samo v oštariji, ne pa tudi v separeju?
:razz:

#117

Aja, Mijau, da ne pozabim čestitati v imenu navdušenih gostov in seveda v svojem k jubilejnemu dvatisočemu komentarju.

Ja si pa res skromen. Tu na blogovju so takšni, ki se jim par tisoč komentarjev nabere med kosilom in popoldansko malico. In to kakšnih!

:) :) :)

#118

Olna, zahvala gre vsem, ki so komentirali. Mene veseli to, da je bilo med komentarji zelo malo takih, ki bi se jih sramoval.

Naj bo kvaliteta nad kvantiteto!

#119

V želji, da bi se ljudje med sabo dobro razumeli, bom napisal pet osnovnih pravil za srečen zakon:

1. Važno je, da ženska kuha, pere, lika, čisti in ima dobro službo.
2. Važno je, da je ženska duhovita in da razume šalo.
3. Važno je, da ženska ne laže i da tebi vse verjame.
4. Važno je, da ima ženska rada seks.
5. Najvažnejše pa je, da se zgoraj omenjene ženske med sabo ne poznajo.

#120

Vse gornje pogoje izpolnjujem ali pa se zelo uspešno delam, kot da jih izpolnjujem.

Pozivam vse enakomisleče dame, da se mi oglasijo in da s skupnimi močmi miniramo peto pravilo.

#121

Tukaj je nekaj nerodno napisanih sporočil, ki nazorno pokažejo, da je pri izražanju treba biti jasen:

Napis na vratih mesnice: JUTRI BOM KLAL. POSTAVITE SE PRAVOČASNO V VRSTO.

Sporočilo na oglasni deski: V SOBOTO OB DESETIH BO STRELJANJE REZERVNIH OFICIRJEV. KDOR NE BO PRIŠEL, BO OBEŠEN NA OGLASNI DESKI.

Tisti, ki tistega, ki je desko, ki pot, ki proti Zgornjim Ruknjam vodi, kaže, vzel, prijavi, bo dobil lepo nagrado.

#122

Mijau 118, dodatek k mojemu komentarju 119:

Izpolnjujem vse štiri prve pogoje. To lahko potrdijo vsi štirje dotični gospodje.

#123

Čestitke mijau za jubilej.
Tole pod #121 sem si vzel kot pijačo na račun hiše. Posebno zadnji del. Zmeda brez vsake slovnične napake.
V skrbi za slovenski jezik zastavljam vprašanje:
Boste na prihodnjih volitvah volivi?
Vse bolj namreč v medijih vztrajajo na izrazu “volivci”.
Po tem vzorcu bo:
volil – volivec
prosil – prosivec
nosil – nosivec
solil – solivec
čistil – čistivec

Kaj o tem menite vi?

#124

@olna
Prav vsega pa tudi ni treba v javnost dati. Separe je separe. Zakon!

#125

Bin, oprosti, malo me je zaneslo in sem pozabila na diskretnost, ko smo tu takorekoč sami domači. :oops:

#126

Bin, meni se tudi ne zdi prav, da je menda oboje prav. Še nekaj teh primerov:

motovilil – motovilivec
krotovičil – krotovičivec
solzil – solzivec
pral – pravec

#127

Aktualno: toživec!

#128

Še nekaj obratnih primerov.

Brili nas bodo – brilci
pili bomo s – pilci
peli s – pelci
klal pa bo – klalec

#129

In če se plazijo plazilci,
nas torej pazijo pazilci?

#130

Glej glej, šele zdaj sem opazila, kako lahko je biti pesnica. Kakšna žlahtna rima mi je ratala pod 128…

#131

Olna, da se lahko predstavljaš z nazivom pesnica – umetnica, je potrebno, da to potrdi nekdo, ki je priznana avtoriteta na tem področju.

Ker pa to gre običajno po načelu “ti meni, jaz tebi”, sedaj javno izjavljam, da je ta tvoja pesnitev vrhunska, in da že dolgo nisem bral nič tako navdihujočega.

Upam, da kot potrjena umetnica ne boš pi*, ko bom jaz rabil podobno podporo.

(Kje sem že nekaj podobnega slišal?)

#132

Ah Mijau, kako prav imaš v vsem, kar si napisal! (Predvsem v oceni moje pesniške veličine).

Seveda pa se zavedam, da največja slovenska pesnica ne morem postati, ker je vrh Parnasa topogledno že zaseden. To vemo vsi, ki nam je bilo dano prebrati topogledno obvestilo na najkompetentnejšem viru topoglednih informacij (razni ubogi na duhu najbrž mislijo, da je največja slovenska pesnica kakšna Neža Maurer ali Mila Kačič ali Lili Novy, ali celo Svetlana Makarovič. Lepo vas prosim!)

Seveda ne bom 3,14*, ko bo treba potrditi, kdo je številka ena na moškem Parnasu. Čeprav je tudi tam kokurenca neusmiljena.

#133

če plazijo plazilci

če plazmirajo skoz plazmo plavalci

letajo let nad ku-ku three ;) letavci

http://www.youtube.com/watch?v=bC0f45nkn7k ;)

#134

Mijau, ko bom izbirala največjega pesnika, se bom težko odločila med teboj in Štuličem.

#135

Še o volivlcih.
Malo me je mijaju potolažil z izjavo, da je oboje prav. Nekoliko sem se tudi razgledal naokoli in prebral, da je izključno »volivec« ostal v SSKJ in pravopisu samo zaradi denarja. Nek vrhovni organ slovenske akademije … je sprejel popravek, ki ponovno daje pravico do uporabe »volilca«. Nove izdaje SSKJ-ja in SP-ja pa od takrat še nismo učakali.
Vseeno mi ne da miru, zato sem se malo poigral. »Voli(l/v)ec« izvira iz glagola »voli-ti«. Čisto po posluhu sem prišel do ugotovitve: Vsi samostalniki izvedeni iz glagolov na »li« se lepše pišejo s končnico »lilec / lilka«. Pri izvornih glagolih na »le« ali »la« pa je nedvomno »avec / avka« ali pri brleti »ivec / ivka«.
(Samo samostalniki s končnim soglasnikom »l« v korenu, so bili »preknjiženi« na »ivec«.)

Voli-ti volilec voli v volilnici
Moli-ti molilec moli molilnici
Žali-ti žalilec žali žalilnici
Brle-ti brlivec brli brliV(nici/ki)
Vali-ti valilec vali valilnici
Smoli-ti smolilec smoli smolilnici
Goli-ti golilec goli golilnici
Guli-ti gulilec guli gulilnici
Dela-ti delavec dela delaVnici
Deli-ti delilec deli delilnici
Soli-ti solilec soli solilnici
Beli-ti belilec beli belilnici
Tali-ti talilec tali talilnici
Kali-ti kalilec kali kalilnici
Kla-ti klavec kolje klaVnici
Pla-ti plavec polje plaVnici

Bin spet teži! Kaj hočem? Dež pada. :oops:

Kako pa izgovorijo Štajerci? Koliko volifcef?

#136

Volifcof.

#137

Olna, torej si ti Štajerka?

Ko bomo imeli svojo pokrajino, te bom predlagal za ministrico za kulturo (ali kako se bo že ta funkcija imenovala).

#138

Bin, kaj pa NAGAJILKA? :D

#139

Identiteta
Prišel je poslovnež na službeni poti v hotel, kjer si je že prej rezerviral sobo. Pozno zvečer je prišel na recepcijo. Tam pa… Vse sobe so zasedene. Samo v eni dvoposteljni sobi je še prosta postelja. Toda v drugi postelji spi zamorec.
Hudo se je razkuril možak nad nočnim receptorjem, a drugega mu ni preostalo.
“Bom pač v sobi s tem črnuhom spal. Jutri zjutraj me zbudite ob štirih in taksi naj me čaka ob petih za vožnjo na letališče!” Kar oblečen se je zvrnil na posteljo, da mu črnuh česa ne sune.
Črni se je medtem zbudil, a se je ob vsej ujmi potuhnil. Vseeno pa mu ni bilo, da je bil zmerjan s črnuhom. Počakal je, da je “papir” zaspal in ga s črnim loščilom za čevlje previdno pobarval po obrazu.
Zjutraj je prihitel v sobo receptor.
“Oprostite gospod, pozabil sem vas zbuditi. Pet je ura in taksi vas že čaka pred hotelom.” Planil je mož pokonci, pograbil prtljago in odhitel s taksijem na letališče. Tam je zavil v toaleto, da se nekoliko uredi. Pogleda v ogledalo, ugleda grd črn fris in zakolne:
“To je pa višek šlamparije! Sobo mi je prebukiral, zaspal je za bujenje, na koncu je pa še napačnega prebudil…”

#140

Mijau, sprejmem ministrsko mesto. Upam, da boš ti predsednik vlade? Kar začnimo počasi izbirati ustrezno odvetniško pisarno, ki bo skrbela za nas…

Bin pa se je pod 134 tako potrudil, da bi ga lahko imenovali za častnega Toporišiča.

#141

@olna #138 (vsaj pri meni kaže tako številko???)
Kdo ve, če ni tudi NAGAJILKA s črnimi v sobi spala? ;)
Nič se ne oglaša, nekaj je mrmrala o hudem tempu in podobnih težavah, kaj vem??
Pogrešam jo, a sem se že navadil. Pride, zarogovili, pa spet odjadra dalje. Kot kraška burja.
Pridi nagajivka in razpihaj to sivino. :)

#142

~ nagajivkaaaaaaa!!! ~

#143

NE ČUJE DOBRO…

Pa še ena misel Dušana Radovića:

Vredni ste samo toliko, kolikor ste drugim potrebni.

#144

@olna
Mesto častnega toporišča bi mi bilo v ponos. Dovolil pa si bom prosto izbiro obrazila.
Motika, kramp, …, bi bili sprejemljivi, nikakor pa ne sekira ali macola. Rad bi sodeloval pri ustvarjanju, urejanju, ne pri podiranju in razbijanju.
V vednost, da ne bo kasneje zamer.

http://www.youtube.com/watch?v=5k496R-scjA

#145

Bin, zmenjeno. Saj podiralcev (hm…) in razbijalcev je itak vedno dovolj.

http://www.youtube.com/watch?v=MF5Q9V-oY7A

#146

Mijau, to je pa ena od Duškovih misli, s katero se globoko NE strinjam.

Če malo pomisliš – veliko ljudi je, ki jih (žal) nihče ne potrebuje. To je že samo po sebi dovolj žalostno. Krivično se mi zdi, da bi zato morali imeti še občutek, da niso nič vredni.

Pa še ena Duškova, ki pa še kako drži…
“Blagor grdim! Ko bodo stari, jim nihče ne bo pripovedoval, kako lepi so bili, ko so bili mladi.”

To lahko iz izkušnje potrdim (ne svoje, k sreči).
Pred nekaj leti sem spoznala nekdanjo miss Črne Gore, takrat je bila stara okrog 45 let. V pogovoru mi je priznala, da v domači Podgorici najraje sploh ne hodi nikamor več, kjer bi lahko spoznala nove ljudi. Ker je morala tolikokrat, potem ko so jo ljudje prepoznali, poslušati tisti “grozni” stavek: “Joj, kako ste bili vi lepi, ko ste bili mladi…”

#147

Pozdravljeni zmijoljupci!

Se spomnite tiste risanke z Evstahijem Brzičem? (Jaz sem jo raje gledal na hrvaški televiziji, ker je zvenela bolje. Tudi Štrumfovi so zveneli bolje, kot naši Smrkci).

A nisem hotel o tem.

Rad bi okrcal Olno, ki je brez posvetovanja s predsednikom pokrajinske vlade povabila Bina v vlado.

Že res, da je tak način običajen v slovenskih vladnih krogih, da se službe delijo “po babu i po stričevima”, ampak v naši pokrajinski vladi ne bo šlo tako.

Kaj pa če ima predsednik vlade že koga za to mesto?!

Naj ne bo Bin užaljen, ampak jaz sem to mesto namenil Commonsensu, kot strokovnjaku za sklanjatev.

Če pa bi se Bin priselil na Štajersko…? In se naučil štajerščine…?

Kako važno je poznavanje jezika, lahko vidite iz naslednjega primera:

V Žurnalu je naslov članka “KJE DOBITE NAJVEČ ZA SVOJE VNUKE?”

Dalje članka nisem bral, ker nimam vnukov, torej nimam kaj prodajati. Jaz se bolj zanimam za to, kje bi dobil največ za svoj stari avto.

Zaboli me vedno v ušesih, ko slišim športne komentatorje (in sicer v zadnjem času vsaj petkrat na dan) “Prav ničesar še ni odločeno…” Da bi rekli “prav nič še ni odločeno”, se jim zdi tako banalno, preveč preprosto, nestrokovno…

#148

Z Olno bom še malo diskutiral. Njej se zdi krivično, da bi morali ljudje, ki jih nihče ne potrebuje, imeti občutek manjvrednosti.

Če tega občutka nimajo, je v redu. A žal ga imajo, in to je poanta Radovićevega aforizma.

Šele s povpraševanjem se določa vrednost. Zamislite si sliko slavnega slikarja, ki leži na nekem podstrešju, pa nihče ne ve zanjo. Koliko je vredna tam, kjer je nihče ne vidi?

Olni še eden od Radovića, ker vem da ga “štima”.

Ko vemo, vsi vemo enako; ko ne vemo, vsakdo ne ve drugače.

#149

Mijau 147,

“Vredni ste samo toliko, kolikor ste drugim potrebni.”

Mijau, vem, da se s šefom ni dobro prepirati, vendar se s tvojo razlago Duškovega aforizma ne strinjam. Če bi bil res mišljen tako, kot si ga razumel ti, bi začetek moral glasiti “Zdi se vam, da ste vredni samo toliko…”. Avtor pa to vrednotenje navaja kod dejstvo, ne kot opis subjektivnega občutenja.

Osamljenega ali nerazumljenega človeka, ki ga “nihče ne potrebuje”, ne moreš primerjati s sliko na podstrešju, ki je samo predmet in nima lastnih občutenj. Sam praviš, “šele s povpraševanjem se določa vrednost”. Torej tudi ti trdiš, da je človek nekaj vreden šele, ko nekdo “po njem povprašuje”?

Duško Radovič je bil – kot vsi pomembni aforisti – v precejšnji meri, vsaj v nekaterih obdobjih, precejšen cinik. Tega mu ne gre zameriti, od skupnih znancev slučajno namreč poznam nekaj epizod iz njegovega osebnega življenja. Zato je v njegovih aforizmih velikokrat tudi nekaj črnega humorja.

Si vedel, da je bil tudi pesnik?

#150

Mijau, tisto z vnuki je imenitno. Nenamerni humor, kot jaz temu pravim, se mi je vedno zdel še posebno zabaven.

Kot tudi tole. Firbec me je gnal pogledat oglas, s katerim na vroči liniji iščejo nove “sodelavke”. Na koncu je bila telefonska številka, na katere se interesentke lahko javijo, in opomba: SAMO RESNE IN VEŠČE!

Že to, da morajo biti resne, je malo hec, ampak kaj bodo z veščami, mi pa nikakor ni jasno.

#151
nevenka

He, he..z veščami? :-)

Ravnokar sem slišala enega:

Picaso klepeta s kupcem ponaredka njegove slike. Močno ga zanima koliko je ponaredek stal.
- “Toliko, da je gotovo original.”

#152

Olna, s tabo se je tako lušno prepirati. Marsikatera bi že rekla: “Kaj ti, butec, ne razumeš, kaj je Duško mislil?! Kaj nimaš nič sočutja do ubogega, osamljenega starca?”

Če si sebe zamišljam, da bi bil nekoč v takem položaju, bi bil raje mrtev. Ker bi bil tako nekoristen. Ker bi bil brez vrednosti.

#153

Mijau, spet nisem zadovoljna s tvojim odgovorom. Ts,ts.

Če se tvoj opis “ubogega, osamljenega starca” nanaša na Duška Radovića – si pa sploh mimo udaril. Tudi, če se je on tako počutil – je vzel pero in pisal, ker je dobro vedel, da bomo mi vsi imeli nekaj od tega. In je vedel, da ni nekoristen in ni brez vrednosti. Pa še kako prav je imel.

Jaz sem imela v mislih tiste, ki jim žal ni dano, da bi se v žalostnih trenutkih lahko “potolažili” z ustvarjanjem.

#154

Nevenka, tvoj vic me je spomnil na enega sorodnega.

Gospa si na razstavi ogleduje abstraktno sliko. Čez nekaj časa vpraša umetnika, ki stoji v bližini:
“Oprostite, mojster, kako pa veste, kdaj je slika gotova?”

#156

@#146/147???
Mijau, še vedno je verjetno v moderaciji moj komentar z zaporedno številko 50. Zalepil sem vanj dva “linka” pa zato ni šel skozi. Saj ne bi sitnaril, a se mi stalno ohranja razlika med številom komentarjev na števcu in zaporedno številko pred zadnjim vpisanim komentarjem.

Zdaj pa k stvari v #146. Moram se malo postaviti za teto olno. [(Saj je "nepotizem" po naše "nečaštvo"?) Kako včasih slovenski izraz zadene duh odnosa!!]

Seveda je prav, da boš vodil vlado s trdo roko. Tudi proti imenovanju Commonsensa nimam nič. Vsaj dokler se brez večjih težav sklanja. Vendar me je teta olna omenila samo kot ČASTNEGA člana. Samo za čast in slavo bi sodeloval, nikakor nimam namena vtikati se v dolžnosti. Nekaj pravice pa le mora imeti tudi ministrica, če nočemo zaiti v mijauokracijo.

#157

Bin, se opravičujem. Jaz sem se tako vnesel v idejo o naši pokrajini, da nisem preštudiral, ali lahko imamo častnega člana iz tuje pokrajine. Potem sem se spomnil na Častnega konzula iz Nikarague, in bom to možnost dal vnesti v našo pokrajinsko ustavo.

Olna, nisem v pozabljenem starčku videl Radovića, kot verjetno tudi sam sebe ni videl, ko je to misel zapisal.

Po svojih številnih aforizmih sodeč, je bil izredno luciden mož, ki je na svet okrog sebe gledal z odprtimi očmi. In če si dovolj kritičen, ne moreš ne biti cinik.

#158

@mijau
Naša vlada si bo privoščila tuje svetovalce za pre-ureditev železnic, ti bi pa kar celo ustavo sam skup sklamfal? Daj no daj. Če hočeš v folklorni skupini sodelovati, je treba “plesati kakor muzika gode”.

#159

Bin, jaz ne bi rad plesal, jaz bi rad godel.

Dva politika se pogovarjata o pravilnosti sprejetih odločitev, pa vzklikne prvi:
- “Šele ko bom umrl, bo svet spoznal, kašen človek sem bil!”
- “Kaj vas briga”, mu odgovarja drugi. – “Takrat se ne boste imeli več česa bati.”

#160

Bin, nepopravljivo si se mi zameril, ker si me imenoval “teta olna”. Nič se ne izgovarjaj, da je bilo samo iz slovničnih razlogov.

S teboj ne občujem več!

#161

@olna
Kaj naj bi te za strica imenoval? Danes se vsi enaki in podobni (tudi ne-častni) nazivi pridobijo preko raznih “stricev”. Sicer pa… Nikoli mi ni bilo do občevanja. Veliko bolj se navdušujem za zasebno (eden na enega) druženje. Imam tam še kaj šans?

#162

@mijau
Tu si ga šele fsral mijau. Godci morajo poleg osnovnega ritma (polka, valček) še na intonacijo in podobne zadeve paziti. Razen če želiš biti “one man band”. Vendar pazi! Pri Daretu se je izkazala ljudska modrost, da lahko taki bendi kmalu “ohne man” postanejo.

#163

Bin 161.
Še ne vem.
Zaenkrat kuham mulo.
Ko bo mula kuhana, bom razmislila.

:angry: :angry: :angry:

#164

Evo, še smeški me zajebavajo.

#165

Bin, če hočem biti politik, ne bom priznal, da sem ga vsral. In zakaj misliš, da ne znam na intonacijo paziti.

In kdo je ta Dare, ki je postal “ohne man”. Kaj to pomeni, da je homič, ki je ostal brez moškega, ali pa je postal “one man band”.

Mimogrede: tisti tvoj pogrešani komentar je bil na čakanju, sedaj pa sem ga vrnil zaradi tvojih sorodstvenih vezi z Olno.

#166

Najprej eno trsko na ogenj, da bo mula prej kuhana. Posebej za olno sem jo odčesnil.

Pred jutrom

Pred jutrom.
Prvi boječ cvrkut predre tišino.
Znan vonj.
Narcise, vrtnice, šeboj?
Vem!
Tu, ob meni spiš in vonj je tvoj.
Zaspala
sva v soju nezgorelih sveč.
Objem
ni terjal, nič več ni bil klic.
Poljub,
nad njim dva para rdečih lic.

#167

Zdaj pa se bom tebi mijau posvetil.
Za politika si že dovolj prebrisan. Tudi v tvojo sposobnost intoniranja ne dvomim. Celo na to sem računal, da si (boš) prva violina in se bodo drugi uglasili po tebi. Vendar kot izkušen muzikant vem, da mora včasih tudi prva violina prilagoditi svoj ritem in zven orkestru. Posebno takrat, ko to dirigent nakaže.

Dareta ne poznaš? Slavnega blogerja? In sploh ni bil on tisti o(h)ne man band. Pri njem (na njegovem blogu) se je samo ljudska modrost izkazala.
Izkušnje mi pravijo, da moram posebej razložiti: “One man” bendi so podprti s tehniko, posneto in robotsko glasbeno kuliso, “man” je samo upravljalec in včasih malo zakruli ali po kitari ali klaviaturah nabija. Pa je muzika brez njegovega truda prav toliko ne-vredna imena, kot ob polni udeležbi. Zato tudi ohne man enako slabo zvenijo.
Razumel?
Skromno in samokritično bom predlagal, da me vzameš za osebnega svetovalca, ko boš prevzemal oblast.

#168

Bin, Bin, Bin!

Spet si me podcenjeval. Namenil si mi samo položaj prve violine! Kdo pa bi po tvojem naj bil vodja orkestra, ha?

Enega Dareta sem poznal. Bil je kapitan Dare na svoji turistični ladji z imenom “Lav”.

Slavnega blogerja Dareta pa ne poznam, pa tudi slišal nisem zanj. Ker si mi pa vzbudil radovednost, te prosim, da bolj konkretno poveš, česa se moram paziti, da ne bom končal kot Dare.

Saj to se od svetovalca upravičeno pričakuje.

Kako važni so pravočasni nasveti, naj pove ta:

Po poroki, ko sta mlada dva poslavljala od njenih staršev, je nevesti mama na samem dala še važen nasvet:
- “Nikoli ne razpravljaj z možem! Samo joči!”

#169

Bin 166, temu se reče podkupovanje. (Ampak mula se je vseeno dala malo zmehčati). “evil” :)

Bin in Mijau, med tem, ko se ravsata za oblast, ne pozabita, da za vsakim uspešnim moškim stoji ženska.

#170

@mijau
Med silno redke (dirigente, ki istočasno tudi godejo) te bom uvrstil v svojih predalčkih.
Dare pa, naj ti še enkrat skušam dopovedati, Dare ni končal. Je še krepko aktiven godec za skupinske nastope. Ve, da je treba veliko posluha za “sogodce” če hočeš biti dober.
Torej si me zaprosil za prvi nasvet?
Sprejemam!
Pri izvajanju glasbe, ni važno katero mesto v orkestru zasedaš, moraš imeti do sogodcev, pa tudi do instrumenta na katerega igraš odnos: “Enak med enakimi”. Četudi se ti zdi, da bi bil lahko kdaj enakejši.

#171

@olna
:shock:
Jaz sem pa mislil, da te bom nadkupil. Saj vendar nisi mule spodaj kuhala?
Z(a) uspešnimi moškimi ženske ležijo!

#172

Dva pomidorja poskušata prečkati cesto in prvemu uspe.

Poskusi še drugi in “TRESK, BUM, SPLASH”, ga zadane črni WW Touran.

Prvi se obrne in reče drugemu : “Come On Juice!” :cool:

http://www.youtube.com/watch?v=7eW7DDSu1QE

#173

Bin, ne bi želel, da bi bilo najino razpravljanje podobno tistemu z Nikom, zato ne bom vprašal, kaj je bilo z Daretom, da ga omenjaš.

Toda, če nasvetov svetovalca ne bom mogel doumeti, potem ga ne bom potreboval.

#174

@mijau
:oops: Enfant terible :oops:

V vednost:
http://daretovblog.blog.siol.net/2009/12/05/muzkontar-brezdelnez/

Namesto youtuba, ki bi me v moderacijo vrgel, si bom v spravni dar na žrtvenik, privoščil prepisati pesem mlajšega slovenskega pesnika Miklavža Komel(j)a.

Kar na pokopališču (med drevesi)
sta si drsela v žametne objeme.
V lase sta si zapletla krizanteme
in vejice lomila sta cipresi.

Še zemlja je zadihala glasneje,
tako so v njej utripale lobanje.
Pepel iz žar je splesal skozi špranje,
da vaju vidi in se s tem pogreje.

Ko sem šel mimo, bi bilo dostojno,
če bi zavpil, da na tem solznem kraju
ne sme zdivjati v sonce vajin plamen.

A molčal sem. Le v mislih sem spokojno
zavzdihnil: Kdo je bil tako nesramen,
da je nastlal grobove okrog vaju?

#175

Pesem je prava. Prava! :)
Daretov blog tudi, pravkar prišla od tam.
(Mula je skuhana.)

#176

Bin, bravo! Miklavž Komelj, bravo!

Še posebno me veseli, da zna MLADI pesnik sonet napisati, in da je hkrati še razumljiv.

Ko bom imel čas, bom šel pogledat na Daretov blog.

Olno bom pa še malo pojezil, ker bom napisal še eno cinično modrost, tokrat filozofa Lessinga:
“Ljudje niso vedno to, za kar jih imamo, toda le redko so kaj boljšega.”

#177

Oh, izgleda, da sem Olno le preveč razjezil. Bom videl, če mi bo sploh odzdravila.

Zdravo! Kako si kaj?

Včeraj sem gledal prijateljsko nogometno tekmo med našimi in onimi iz Qatarja. A je to prijateljsko, če jim štiri gole nasuješ? Pa še več bi jim lahko, če si nekateri naši nogometaši ne bi zadnji hip premislili in z zadnjimi močmi preusmerili žogo čez gol.

Ampak komentator ni razumel teh prijateljskih gest naših žogobrcarjev, ker jim je očital z besedami: “še enkrat več je izgubil žogo…”

Ta “še enkrat več” je pri naših športnih komentatorjih slišati prepogosto, tako da moram prepogosto na stranišče. (Še enkrat več me je pritisnilo).

#178

Mijau, nič se nisem razjezila, le malo manj sem se oglašala, ker sem z Binom v separeju proslavljala spravo.

Sploh se pa razjeziti na šefa ni preveč priporočljivo. Posebno na tako strogega, kot si ti.

Z uspehom sem pa naprej prodajala tisto “Pri nas dobite največ za vaše vnuke”. Takih reči je v vsakodnevnem življenju veliko, pa jih največkrat spregledamo. Mene vedno razveseli, če kaj podobnega opazim.

Zadnje, kar me je nasmejalo, je bilo navodilo na škatlici zdravila: “Ne smejo jemati osebe preobčutljive na sestavine in nosečnice”.

#179

Ženska je kot alkohol.
Najprej te opije, nato pa ti gre na jetra.

Ampak kaj, ko pa smo postali odvisniki!

#180

Mijau, pozabil si še, da je v vinu resnica (ali po latinsko veni, vidi, vino).

#181

Sodnik obtoženemu:
- “Torej vi mislite, da je vino krivo, da ste streljali na svojo taščo?”
- “Ne samo to. Krivo je tudi, da sem zgrešil.”

#182

Mujo je prišel v bife in zagledal na pultu kozarec za vlaganje im v njem kup bankovcev po sto evrov.
- “Šta imate to?”, ga je zanimalo.
Natakar mu je razložil:
- “Notri daste sto evrov, in če rešite vse tri naloge, je ves ta denar vaš.”
- “Šta treba da se napravi?”
- “Morate izpiti na dušek liter žganja, ne da bi se skremžili. Če vam to uspe, je za temi vrati hud pitbul, kateremu je treba izdreti bolni zob, nazadnje pa poseksati sedemdesetletno žensko, lastnico lokala.”
Mujo je nekaj časa razmišljal, potem pa je rekel:
- “Dobro, daj tu rakiju”.
Izpil jo je na dušek, postavil prazno steklenico na pult in se rahlo majaje odpravil na dvorišče. Kmalu se je od tam zaslišalo renčanje, nato tuljenje in cviljenje. Po kakih četrt ure se je vrnil Mujo v bife in vprašal:
- “E sad mi kaži, gde je ona baka, što ju boli zub!”

#183

Zadnja novica: Slovenska vlada se je zaradi varčevanja odločila odpovedati nabavi vodnega topa.

Ob demonstracijah bodo uporabili kar razpoložljive topove slovenske vojske.

#184

A jih bodo napolnili z vodo?

#185

Olna, kakšno vodo? A bi morda šampanjec? Mi potrebujemo radikalnejše ukrepanje.

Je šel Borut Pahor na sprehod po Ljubljani in se ustavil pred izložbo. Gledal je cene in so mu na oči navrele solze. Policaj, ki je od daleč spremljal premierja, je pristopil in zaskrbljeno vprašal, zakaj joče.
- “Gledam te cene”, mu ta pojasni, “pa mi na misel pridejo naši upokojenci. Kako lahko živijo ob takih cenah?”
V tistem se je po pločniku približal nek upokojenec. Osupel je pocukal policaja za rokav in vprašal, zakaj Pahor joče.
- “Zaradi tebe!”, je jezno dejal policaj in mahnil upokojenca s pendrekom po glavi. “Zaradi tebe, ti mater!”

#186

Predčerajšnjim so bili na Ptuju zbrani voditelji treh držav in jaz.

Dodati moram, da nismo bili zbrani skupaj. Jaz sem bil zbran drugje.

Premierka Jadranka in premier Boris sta prišla k nam spoznavat, kako deluje naša povezanost z Evropsko unijo. Zakaj bi se učila na lastnih napakah?

Srebrni Jadrankini lasje so me tako prevzeli, da sem sklenil, da se tudi jaz ne bom barval.

Dan žena sem kar srečno prestal – zapravil sem le dvomesečni znesek povišanja penzije.

Zvečer si pojdeva ogledat komedijo Tašča.com. Glede tašč sem imel življenjski krompir. Mama prve žene je živela daleč vstran, mama moje sedanje v.d. pa je tudi že umrla.

#187

Mijau pomembno je, da si bil zbran. Vsem ne uspeva.

Sinočnji zaključek dneva žena se mi je zgodil v spremstvu mladenke na koncertu Mance Izmajlove. Pesem “Tam, kam hodi vitr spat” je izzvenela kot posmeh divjanju burje. Sicer pa lep nastop.
V upanju na dežurstvo brez večjih intervencij zaradi vremena vas pozdravljam

bin

#188

Bin, upam, da je bila Manca vsaj blizu #bogovskemu” glasu Karela Gotta.

#190

Hvala, Olna. Malo nostalgije paše ob gledanju skozi okno na snežinke ki jih veter nosi.

#191

Ali lahko upamo, da se je začelo spomladansko čiščenje?

Zanima me, kaj mislite, navadni, nepoučeni državljani, kolikšen odstotek predvidenega dobička se namenja za podkupnine. Ali je to deset ali dvajset odstotkov? Ali obstojajo za to neki pravilniki?

Težko, da bi kdaj prišel v tak položaj (oziroma na tak položaj), kjer bi moral odločati o tem, kakšen odstotek naj dam, ali pa naj zahtevam, da ne bom izpadel bedak. A nikoli se ne ve, zato bi mi morda prav prišlo, če bi se pravočasno o tem poučil.

Da je to nekaj običajnega, nas je prepričeval Zmago. (Kaj pa je to tacga?)

A ni samo pomanjkanje denarja tisto, kar nas naj skrbi. Pojavilo se je tudi pomanjkanje sposobnih ljudi za najvišje položaje. Sicer pa ni čudno, saj se število ministrstev povečuje v skladu s potrebami po nameščanju zaslužnih ljudi za zmago na volitvah, oziroma za podporo v koaliciji. In ker je po vsakih volitvah na oblasti druga koalicija, moramo imeti najmanj dve garniture sposobnih ljudi za ministre itd. Sedaj je prišlo že tako daleč, da v stranki, iz katere po pogodbi mora biti minister, ni več dovolj ambicioznih ljudi, pa je treba poseči tudi po nestrankarskih.

Skrbi me, ko bo tudi nestrankarskih zmanjkalo. Pa ja ne bodo jemali sovražnikov iz opozicije? Saj to bi bilo tako, kot če bi Janša med osamosvojitveno vojno povabil Mladića k sodelovanju.

#192

“Sveta preproščina” mijau!?
Seveda se je začelo. Lepo so se, kot vedno, spravili k čiščenju. Na dva kupa bodo razdelili vse živo. Tudi najini malenkosti ne bosta pozabljeni. Le …, enega od kupov bodo stresli na smetišče, drugega pa razpostavili po prenovljeni sobi. Kateri kup bo “naš”?
O procentih sprašuješ. Koliko je “primerno”? Si me spomnil na čase “jugovine”.
(Kako čemo podjeliti? Jel´ pola – pola, ili bratski?)

Nikakršnih omejitev ali priporočil ni pri takih poslih. Iz “zakladnice”, (beri – firme, ki še ni v zasebnih rokah) se vzame kolikor je le mogoče vzeti.) Seveda je vse pokrito z dolgoročnimi razvojnimi načrti in vključevanjem v evropske razvojne tokove …
Težave so se zgodile pri bratski delitvi. Kajti bratje niso bili dvojčki, trojčki, temveč so bili veliki, manjši in najmanjši brat. Najmanjši brat ni bil zadovoljen s svojim deležem, pa je zajokal. Ravno v nepravem trenutku.

Pomanjkanje sposobnih ljudi. Tu je res velika težava. Kratek prerez skozi profile naših vodilnih je “sila razveseljiv”. Večino resorjev vodijo ljudje z izkazanim poznavanjem globalne vloge svojega resorja v življenju družbe. Pripadnost stranki ali celo širši politični opciji je samo naključna. Njihov obstanek “na oblasti” ni vprašljiv, dokler igrajo igro v duhu orkestra. Kadar pa se le zgodi, da nekdo odjadra v svoje improvizacije, naj bodo le te zelo daljnovidne ali slepe, takrat je stroka zadnja stvar, na katero se opre interpelacija.

Ej, da bi jih zmanjkalo? He he …

http://www.youtube.com/watch?v=Ky5jLFSaAZE

#193

Bin, Bin! Zopet nekaj okolišiš. Lepo sprašujem, koliko podkupnine je treba dati (če bi prišel v tako situacijo), ti pa meni “pol-pol”. Toliko ne dam, saj se bi mi vsi drugi prasci smejali.

Dober je ta tvoj Iztok Mlakar. Ti že veš, s čim mene podkupiš, zato naj ti bo: ko ne boš zvečer upal domov, lahko prespiš v separeju. (Samo Olno mi pusti pri miru!)

#194

Pa ena še bolj resna tema, ki bi se je morali zavedati vsi, predvsem pa o njej razmisliti tisti, ki podpirajo širjenje islama.

Videli in slišali smo izpovedi otrok, ki jim politika s pomočjo religije vceplja v glave sovraštvo do vseh “nevernikov”, in jim obljublja posebno Alahovo milost po smrti, če umre v samomorilskem bombnem atentatu na “sovražnike”.

Čeprav zmerni muslimani poudarjajo, da koran nikjer ne nalaga svojim vernikom sovraštva do drugih religij, pa militantne skupine za svoje cilje uporabljajo neuke mladostnike, katerim že od otroštva dajejo “smisel življenja” v tem, da se žrtvujejo za “svete cilje”, nagrajeni pa bodo po smrti.

Te nagrade so čisto konkretne: mladeniči bodo v večnosti razpolagali s sto najlepšimi devicami, deklice pa bodo tem junakom na voljo.

Če to primerjamo z našo situacijo, ko mladi dostikrat pred seboj ne vidijo nobene prespektive in iščejo zadoščenje v drogi, potem se temu ni niti treba čuditi.

In te mladenke, ki so jih ujeli, še preden so se uspele razstreliti, pa sedaj prestajajo krajše kazni po zaporih, komaj čakajo, kdaj bodo zopet na prostosti, da se bodo v imenu džihada zopet poskusile razstreliti v množici drugačnih od sebe.

#195

Mijau 194, problem z islamom je gotovo v tem, da je to edina religija, ki ni omejena na verovanje kot tako, ampak do najmanjše potankosti ureja vsakdanje življenje vernikov. Zato je tako širjenje islama kot njegovih ekstremnih izrastkov bistveno lažje kot bi bilo to v drugih religijah, ki človeku pravzaprav dovoljujejo veliko osebne svobode, torej odločanje in izbiro načina življenja.

Glede ekstremnega islama in terorizma pa je vse povedal neki zahodni politik, ko so ga novinarji-muslimani vprašali, zakaj so muslimani na zahodu pogosto tako osovraženi. Rekel je takole: “Vemo, da niso vsi muslimani ekstremisti. Vemo tudi, da niso vsi ekstremisti teroristi. Vendar so skoraj vsi teroristi muslimani. V tem je probem.”

#196

Mijau 103, zakaj naj me Bin v separeju pusti pri miru??? ??? ???

:evil:

#197

@mijau #193
Ne bi se rad prerekal s teboj, da mi ne odrečeš ponujenega prenočišča. Vendar so stvari vseeno postavljene tako, da o procentih ne moremo govoriti.
Stvar je namreč taka:
Luka je sprejela plan razvoja suhozemnih terminalov. Za to je bilo treba zagotoviti zemljišča. Popolnoma normalno je, da je posel pridobivanja in odkupa zemljišč prepustila nepremičninski agenciji, kajti sama ni registrirana za takšno poslovanje. Lokacija načrtovanega terminala in najvišja še sprejemljiva cena zemljišča sta poslovna tajnost, kajti konkurenco je treba presenetiti, prehiteti, sicer ni uspeha. Torej tudi izbor nepremičninske agencije ni mogel biti stvar javnega razpisa, temveč je bila izbrana “zaupna naveza”.
Nepremičninski agent je trgovec z zemljo, nepremičninami. Bistvo njegovega posla je poceni odkupiti – drago prodati. Zemljišče Orleške gmajne je pust kraški svet, ki je zaradi obmejne lege in s tem omejenega gibanja, bil še dodatno degradiran. Večina lastnikov je z veseljem pobrala tistih nekaj € za m2. Če bi vedeli, da je za poslom velik interes, bi se združili v skupnost in iztržili veliko višjo ceno. Tako pa je nepremičninec odkupil po najnižji možni ceni, (kdor hitro da, dvakrat da, zato je bila cena odkupa vseeno sorazmerno visoka), prodal pa po ceni, ki jo je kupec že vnaprej določil za sprejemljivo.
Kako se je delilo dobiček? Po zaslugah mijau, po zaslugah! Nekdo je moral izposlovati “plan razvoja”, drugi je priskrbel zaupnega trgovca, tretji je posel izvršil, še nekaj pa jih je bilo gotovo ob strani in so “šeškali”. Seveda si pri zaslugah nikoli nismo enotni. Naši so vedno nekoliko zaslužnejši od njihovih. Zato je edini logičen način bratska delitev. Veliki brat dobi levji delež, ostali pa, kdor drži nož za ročaj bo veliko močneje potegnil od tistega, ki drži za rezilo.

Torej, če ne bom nocoj spal na deskah se morda pridružim olni v separeju. Ne prižigaj luči, če te zanese tja.

#199

Bin, tokrat si bil jasen, kot le kdaj. Moje spraševanje je bilo bolj satirične narave in še zdaleč nisem nameraval tam kupiti zemlje.

Vendar pa mi še vedno ni jasno, zakaj bi bil izbor nepremičninske agencije tajen, niti, zakaj bi morali nekoga podkupovati.

Če se na tisti gmajni ne more skoraj nič drugega poštenega zgraditi, potem bi potrebo Luke Koper občina morala vzeti kot prioriteto. Če je tu kdo okrog prinešen, so samo lastniki parcel, ki bi lahko iztržili višjo ceno, če bi bila spremenjena namembnost.

Luka Koper je torej itak plačala višjo ceno, samo ne kmetom. Solomonska rešitev bi bila, agenciji odobriti normalno provizijo, vsem drugim posrednikom in prijateljem odvzeti neupravičen zaslužek in izplačati bivšim lastnikom razliko.
Špekulante pa za nekaj časa pozapreti.

(Poglej, kako se Olni smeji!)

#200

Dobro, dobro, Olna. Ampak vsaj zaščiti se, da ne bom moral druge natakarice iskati!

(Sem ti dvestotko ukradel?)

#201

Ali tu kaj smrdi, da ni več gostov?

Ob tem sem se spomnil na eno primerjavo:
Politiki in plenice imajo nekaj skupnega.
Vsake toliko jih je treba zamenjati. Iz istega razloga.

#202

Gostov ni zato, ker jim nima kdo streči: jaz imam namreč polne roke dela v separeju! :)

#203

Dvoumim se med tem, da sporočim Binovi ženi, kje njen dragi prebije vse večere, ali pa pustim vse skupaj, da še tega gosta ne izgubimo.

Včeraj sem poslušal intervju z Gregorjem Virantom, pa se mi je utrdilo prepričanje, da je slabo, da ga Pahor ni pustil na dotedanjem mestu ministra. S tem bi hkrati pokazal, da je resno mislil, ko je v volilni kampanji obljubljal, da bo v vlado vključil vse najboljše ljudi, ne glede na pripadnost stranki.

Verjetno bi to tudi storil, če bi bil dovolj močan in samostojen, da mu ne bi bilo treba z ministrstvi nagrajevati člane lastne stranke in vodje koalicijskih partnerjev.

Lahko bi to storil pozneje. Ko bi zaradi napak in nesposobnosti sedanjih ministrov bil kateri interpeliran, bi ga zamenjal z nestrankarskim kandidatom, ali pa takim iz opozicijskih strank. To, da sprašuje, ali je še kdo iz stranke DESUS pripravljen prevzeti mesto dotedanjega ministra, ki izhaja iz iste stranke, se mi zdi odvratno, kot se mi je zdelo tisto, ko je Karlek grozil, da bo “njegova” stranka zapustila koalicijo, če on ne bo minister.

Jaz sem tudi upokojenec, a nisem član stranke. Toda če bi bil, bi ob takem izsiljevanju prvi glasoval, da se ga zamenja tako na vodstvu stranke, kot na ministrskem položaju.

Ali sem naiven?

#204

Ja, si.

#205

O porkaduš, a tud o politiki govorite tukaj? Aja, saj res, saj je šank :) !

Pa še o Karlu povrh vsega. O tistem, ki je moral oditi, tako da je zdaj vlada popolnoma totalno dolgočasna.

#206

Dare, o čem bi pa naj govorili za šankom, če ne o politiki, dokler ne začne nogometno prvenstvo?

Da pa tudi brez Karleka v vladnih krogih ne bi bil dolg čas, pa poskrbijo drugi. Eto, na primer, izbrisani.

Izbrisani so bili na licu mesta bulmastifi, takoj ko so se nažrli. In to brez sodnega naloga. Kje so sedaj društva za zaščito živali? Zakaj se ne oglasijo? Tudi če je meja, do katere smejo psi oklati človeka, mora to biti določena v kazenskem zakoniku, da se ve, za katere delikte velja smrtna kazen. Na primer: pes raztrga hlačnico poštarju – oster glas gospodarja; pes ugrizne mimoidočega, a mu mesa ne odtrga – psa se zapre za en dan v boks; pes odgrizne mimoidočemu dos mišice – pes tisti dan ne dobi jesti itd.

Nikakor pa se mi ne zdi prav, da bi bili psi bolj strogo kaznovani, kot so ljudje. Pri nas imamo za ljudi pripravljene zelo blage kazni. Zakaj je tako, ne vem. Lahko, da zakonodajalec ramišlja o tem, da se lahko znajde tudi sam na drugi strani zakona? Morda ima med prijatelji in sorodniki že koga, ki bi ga bilo treba kaznovati, pa ga še niso odkrili?

Kakorkoli, pri nas ne bi bil noben človek, ki bi ubil zdravnika, kaznovan z več kot 30 leti zapora, pa še potem bi ga po polovici prestane kazni izpustili. Da ne govorimo o tem, da bi odvetnik obrambe našel mnogo olajševalnih okolnosti, porota pa je ob raznih zdravniških aferah itak do njih zadržana.

Poleg tega, bi v primeru, če bi zdravnika ubili trije ljudje, ugotavljali vsaj tri leta, kateri od njih je zadal odločilni, smrtni ugriz. Naslednji bi bil kaznovan manj, tretji pa morda le pogojno. Poleg tega je pri časovni kazni treba upoštevati, da se računa leto pasjega življenja za pet človeških, in bi bila šesletna kazen adekvatna za pasjega morilca.

Vsa ta vprašanja se postavljajo razmišljujočemu človeku in mu ne dajo mirnega spanca.

Torej, društva za zaščito živali – na vas je, da napravite naslednji korak v prizadevanju za enakost ljudi in živali.

#207

Pametno mi govoriš, Mijau. Edino tisto, da pes, ki bi nekomu odtrgal kos mišice, ne bi dobil kosila. :) Mislim, ne vem če je tisto kakšna kazen. Saj pesjan sploh ne bi bil lačen !

#208

Ja, vem, da ni logično, a podobno deluje naše sodstvo.

#209

Čisto gostilniška politična razprava.
Vse pomešano. Ali pa tudi ne??
Mijau najprej razpreda o Pahorju in njegovem kupčkanju pri izbiri ministrov. Kot bi ne videl dva prsta pred nosom? Takoj nato pa “udari” s problematiko pasjeljubcev. Mislem …?
Potem pa mi je padlo! Kot “cegu na glavo”. Psi tudi pridno kupčkajo. Bolj so v sozvočju in “sopostelju” z gospodarjem, bolj je njihovo kupčkanje vpeto v urbano in socialno okolje.

Kaj pa, če je vse res? :shock:

#210

Bin, ko pes napravi kupček, se temu ne reče “kupčkanje”, ampak da se je posral.
V urbanem okolju so njihovi lastniki dolžni te kupčke pospraviti.

Ne vem, zakaj hočeš ti ost problema preusmeriti drugam?

Olna, daj ga skuliraj!

#211

Mijau, za skuliranje jaz nisem ta prava. Moja specialnost je ravno obratna! :)

#212

Imaš prav mijau!
Kupčkanju lahko rečemo tudi sranje. Ampak politiki nimajo lastnikov, ki bi bili dolžni za njimi pospravljati. :sad:

#213

Bin, v demokraciji je tako:

Lastnik je gospodar;
gospodar ima služabnika;
politiki so v službi ljudstva;
torej: ljudstvo je lastnik.

#214

Bin, bolje da ne veš, kako globoko v dušo ti gledam. :wink: :D

Pa še majčkeno zares (zares je mišljeno kot zares in ne kot Zares). Niti malo ne nameravam relativizirati lumparij – milo rečeno – ki smo jim priča skoraj vsakodnevno na nivoju naših izbranih predstavnikov ljudstva. Sem pa prepričana, da danes ni tega nič več kot včeraj ali predvčerajšnjim, ko so bili na oblasti drugi/isti. Razlika je le v tem, da smo zaradi krize, ki je tako ali drugače prizadela skoraj vsakogar, postali bolj pozorni, bolj občutljivi, močneje reagiramo.

Roko na srce, dokler je vsakodnevno življenje razmeroma znosno, ko mi, naše družine in naše prioritete niso ogrožene, se raje ukvarjamo s prijetnimi, zanimivimi rečmi, kot da bi gledali pod prste raznim lumpom in zahtevali podrobno razsikovanje vsega in preverjanje vsakogar. Tudi razpadu YU je botrovala gospodarska kriza, ki je spravila na površje nacionalistične strasti.

Vem, da se to sliši hudo poenostavljeno, saj tudi je. Ampak tukajle pač ni prostor za dolge in podrobne debate. KI se, če nastanejo, itak hitro izrodijo v medsebojna zmerjanja.

Madonca, jaz pa tudi najdem temo za začetek pomladi.

(Tole sem pomotoma napisala v separeju, ki je namenjen bolj intimnim temam, pa sem pripopala še semle. Da ne bomo mešali politike in erotike).

#215

@mijau #213

:evil: Torej imam kot “ljudstvo” dolžnost pospravljati kupčke za našimi politiki? Grrrr …
NE! Ne bom! :lol:

#216

@olna #214
“Roko na srce”, … bi ti že skušal dati, tiste teorije, da narod zahteva podrobno raziskovanje …, pa ne sprejemam. “Kruha in iger” rabi narod, zato nam v pomanjkanju kruha nudijo več iger.
Imamo pač politike s pedigrejem, ki dobro vedo, kako se stvari streže. Zunanji sovražniki (Hrvatska z mejami, Italija z omejitvijo sredstev za manjšinske šole, Avstrija z dvojezičnimi napisi, …) so bili podkrepljeni z notranjimi (tajkuni, pedofilski župniki, sedaj “prijatelji”, … ) torej več kot dovolj, da stisnemo zobe in se postavimo na stran oblasti.
Kruh? No, kruha bo po osvoboditvi domovine dovolj za vse. :roll:

#217

Bin, #215

Nič ne renči! Res je tako. Kaj doslej ne delamo tega? Namreč da sranje za njimi pospravljamo? A če nam njihovo sranje ni všeč, jih lahko zamenjamo. Ne le, da imamo to pravico; tudi odgovornost imamo.

#218

V zadnjem času je mnogo polemike o delovanju pravne države. Nekateri menijo, da imamo dve pravni državi: eno za privilegirane, drugo pa za ostale državljane. Prav imajo tisti, ki to tezo zavračajo, ker imamo napisan samo en kazenski zakonik, le da ga pri vseh ne upoštevajo.

A ni le nedoslednost tista, ki me vznemirja. Tudi to mi ni všeč, na čem pravo temelji. Beseda “pravo” ima namreč isti koren, kot beseda “pravica”, torej bi moral biti njen edini cilj iskanje pravice in zatiranje krivice.

A odvetniki trdijo drugače, vsaj nekateri. Če branijo krivca, menijo, da je njihova edina naloga, da ga osvobodijo krivde, pa čeprav vedo, da je kriv. Njih pravica ne zanima, ampak samo denar. Oni trdijo, da ima tožilstvo skupaj s policijo tako močno organizacijo, da jim ni težko pridobiti vse dokaze za krivdo njihovega varovanca. Odvetniki na drugi strani pa imajo skupaj s kriminalcem slabše možnosti, zato se smejo posluževati vseh laži in trikov, da najdejo v delu policije ali tožilstva kak spodrsljaj, ki pomaga krivcu na prostost.

Oni predstavljajo sebe kot Davida, ki se bojuje proti Goliatu. V resnici pa ni tako.

V resnici je policija in tožilstvo v podrejenem položaju, saj se mora držati vseh pravil, medtem ko se jih druga stran ni treba. Če tožilstvo zve za obremenilni dokaz, ga mora posredovati obrambi, odvetnik pa novega obremenilnega dokaza ni treba posredovati tožilstvu.

Sodnik pa je ob tem samo kot jeziček na tehtnici, ki ima zavezane oči, in ne vidi, da je odvetnik na svojo stran tehtnice med zrnje vrgel tudi kamen.

In potem bi sodniki radi imeli še višje plače.

#219

V prazni oštariji, še olna se nič več ne prikaže, te bom malo po domače … ;)

Kaj ti ne gre v glavo? Pravica (pravo) je vendar zagotovljena samo takrat, ko imata oba nasprotnika vsaj približno enake možnosti. Sodišče vedno odloča o krivdi (ali nedolžnosti) tožene stranke.
Razmerje moči med tožnikom in toženim?
Tožnik ima za seboj kazenski zakonik in vse druge zakone in predpise, ki so jih sprejeli državni organi ali velike skupnosti ljudi. Močna orožja, proti katerim še tako trden ščit težko zdrži.
Toženi pa nič! Lahko samo dokazuje, da NI storil očitanega dejanja, nikakršnega zakona ali predpisa pa ni, na katerega bi oslonil svoje videnje, vzroke, ki so ga v dejanje prisilili. Torej mora “za pravico” imeti svoj privilegij nenadnih protidokazov.

Primer:
Na obisku pri “nekem gospodu” nevede pohodim na potki stoječo pikapolonico. Ta pikapolonica pa je bila gospodova domača žival – hišni ljubljenček. Tožil me bo za namerni uboj njegove domače živali, odvisno od njegovega odvetnika pa mogoče tudi za mučenje živali, če uboga pikica ni bila takoj mrtva. Vsi zakoni so napisani tako, da živali ne smemo ubijati, posebno pa ne živali, ki imajo (drugega) lastnika. Torej bom kriv, kajti ne morem trditi, dokazovati, da pikapolonica ni umrla zaradi mojega dejanja. Preostane mi samo način nenadnega preobrata. Dobiti dokazilo, pričo, da je žival priletela pod moj čevelj na način, ki mi ni dal možnosti izogiba. Torej vsaj nisem kriv namernega dejanja, temveč samo “iz majhne malomarnosti”. (Lahko bi namreč tudi hodil počasneje in se s tem izognil moriji.)
Morda boš rekel, da pretiravam? Namesto pikapolonice pod čevljem si zamisli psa pod avtomobilskimi kolesi. Je kaj razlike? “Domače živali” so širok pojem.
Lahko pa bi bil (bognedaj) pod kolesi človek?
Zato mora toženi imeti enake možnosti.

En šnopček zvrni, preden se razjeziš. :twisted: ;)

#220

Bin, ne bom se razjezil, ampak ti repliciral.

Lastnik, ki ima za domačo žival pikapolonico, pa ta ni na verigi, mora imeti pred vhodom na posest dobro viden napis “PAZI, PIKAPOLONICA”, sicer gost ni kriv, da mu jo je pohodil.

Toda vzamimo primer, da je lastnik po nerodnosti sam pohodil pikapolonico, potem pa je vprašal odvetnika za nasvet. Ta mu svetuje, naj nastavi pikapolonico na dohodno pot, potem pa naj prvega prišleka toži za odškodnino.

Ja, s pikapolonicami je pač tako.

#221

Bin 119 in Mijau 220, polepšala sta mi dan. :D

Ker smo takorekoč sami domači, in gostom popolnoma zaupam, bo v času mojega študijskega dopusta :)
v gostilni samopostrežba.

(Ko pridem nazaj, bom najprej prezračila separe).

:) :wink: :D :razz:

#222

Še prej pa zgrabim 222. :)

#223

Dobro, da sem prvotni šank zamenjal po petstotem gostu, sicer bi ti zgrabila tudi 666.

#224

Ja, :evil:

#225

Oziroma, ne bi mi bilo potrebno niti zgrabiti, saj je to registrska številka moje dejavnosti!
:evil: :evil: :evil:

#226

Premalo poznam ozadje spora med pravosodnim ministrom in generalno tožilko, da bi lahko ugotavljal, kdo ima prav in kdo ne. Po zdravi pameti bi sodil, da ima vsak svoj delni prav.

A kar me je vzpodbudilo, da o tej temi pišem, je na eni strani nekulturno in žaljivo komentiranje nekaterih poslancev iz opozicije, ter senzacionalistično ponavljanje žalitev voditeljev na televiziji.

In slednji prav iz tega razloga o skoraj vsakem vprašanju pokličejo med razpravljalce Zmaga Jelinčiča. Ali so nasedli njegovo retoriki, da so vsi drugi bedaki in je on edini, ki se razume na vse, pa bo slovensko javnost razsvetlil, ali pa pričakujejo, da bodo s tem pritegnili čim več gledalcev in poslušalcev, ki bodo ob njegovih izpadih uživali.

Prav zaradi takšnih “vesti” dostikrat poročil sploh ne gledam. Kaj pa naj tudi slišim? Tinina in Petrina sezona je mimo, Kozmus je nehal, razni “prijatelji” še niso obsojeni, ostalo so pa same nesreče in tragedije.

Ali se ne bi lepše slišala taka novica: “Po deskah, ki prekrivajo številne slabo zavarovane vodnjake po Prlekiji, je skakala deklica, pa so deske na srečo vzdržale. A vseeno opozarjamo…”

Ali: “Po regionalni cesti … je drvel mlad motociklist brez čelade, ki bi lahko tragično končal, a je imel tokrat srečo.”

Ali: “Pri znanem zdravniku se je prijavil pacient, ki je zravniku ponudil kuverto z denarjem, da ga prednostno vpiše na listo za operacijo. Ta je podkupnino odklonil in pacientu zagotovil, da bo, z ozirom na njegovo siceršnje zdravstveno stanje, operacijo dočakal.

#227

@olna #225
Torej si registrirana zver? S tem številom jo namreč v razodetju enačijo. ;)

@mijau #226
Sam prispevaš k “splošni slovenski …”
Mediji MORAJO slediti zanimanju ljudstva. Iz ekonomaskih in političnih razlogov je to skorada edino merilo uspešnosti. S svojim komentarjem si javno potrdil, da “te je vzpodbudilo” poročanje (vsebina in način) o teh zadevah in osebnostih. Torej so mediji zadeli v polno. :evil:
K tvojim predlogom sporočil pa bi še nekaj svojega dodal. Lahko bi tudi poročali, da so lani slive dobro obrodile, da je zima napolnila blagajne smučarskih centrov, vodotoki po Sloveniji so vse bolj čisti, … :)
Torej tudi čisto in samo dobre novice, brez opozorilnega podtona.

In potem svizec zavije … :roll:

#228

Bin, tisto o vodotokih bi bilo koristno, vendar na način, ki bi vzpodbudil tekmovanje:

“Vodotoki v Sloveniji so v glavnem čistejši, kot prejšnja leta, a največji napredek so v tem smislu napravili v reki Dravi, najmanjši pa v reki Muri.”

“Minula zima je dodobra napolnila blagajne smučarskih centrov, vendar so največji skok pri tem dosegli na Kaninu, najmanjši pa pri Belviju.”

“Slive so lani izjemno dobro obrodile, vendar pa se cena slivovke ni znižala”, z obžalovanjem ugotavljajo gostje ob šanku.

#229

Ej mijau, mijau, !!??
Saj vendar nisi pridigar katere od ortodoksnih verskih skupnosti! Zakaj bi morali z vsakim sporočilom nekomu vzbujati občutek krivde? (Oni so bili boljši, najboljši, …, torej ste vi ostali slabi, slabši, …)Prav to sem hotel izpostaviti, da so nekatere stvari – dejanja preprosto vredne pohvale, ne da bi takoj iskali “večje, boljše, pravilnejše, …”
Ne, saj se ne borim za lagodnost in samozadovoljstvo “na celi črti”, a včasih, tako za spremembo, bi šlo tudi brez strogih vzgojnih metod. Človeku da zagona!! :)

#230

Ej, Bin, Bin!

Saj menda nisi pripadnik Amišev, ali pristaš Dalaj lame?

Saj pri mojih predlogih ne gre predvsem
za vzbujanje krivde, ampak za zdravo tekmovalnost, ki prinese boljše rezultate. Pri tem dobi poročanje tudi smisel.

Ko so po šolah zbirali star papir, so vmes poročali o zbranih količinah po šolah, in tako vzpodbodli druge, da jih prehitijo.

Ali si se prijavil za čistilno akcijo?

#231

Bin 228, tako dolgo sva že intimna, pa da še nisi opazil moje zver(in)ske črte??? Saj ne morem verjeti. Očitno se ne bi smela tako brzdati… :D

S 666 so prvotno označevali antikrista, pozneje pa še raznorazne neprilagojene iz kategorije zlodeja (hudiča, peklenščka, vraga…).

Mijau, Bin bi lahko bil pristaš Dalaj Lame, Amiš pa ne. Amiši se ne zabavajo po separejih z brhkimi natakaricami.

Madonca, jaz sem pa svojga dnarja vredna. Vzamem študijski dopust in potem kar naprej letam nazaj k šanku. Če bi bili vsi takšni kot jaz, sploh ne bi imeli krize.

#232

Včeraj je naša mati država dobila dva nova dojenčka – dve novi občini. Seveda sta oba podmerska (nimata zadovoljive kilaže), a bosta pač, kot toliki pred njima pač v inkubatorju.

Že pred rojstvom je ultrazvok pokazal, da ne bosta imela potrebne teže, vendar pa je zdravniški konzilij popustil pod pritiskom ožjih sorodnikov, ki so imeli strice med poslanci. Ti so pokazali na dosedanje precedense, ko so dovolili rojevanje nedonošenčkov, zato se ni bilo mogoče opirati ne na zakon, ne na zdravi razum.

Da se takšne želje pojavljajo na vseh koncih naše države, je kriv zakon, da vsak otrok mora dobiti otroški dodatek.

Ali ne bi bilo ceneje deliti zastonj kondome?

#233

@mijau #230
Tekmovalnost ima dva pola. Zmagovalnega in “luzerskega” poraznega. Vsakdo, ki se ni uvrstil v zgornji razred – med boljše, ima, MORA IMETI občutek poraženca. Kadar za poraz ni očitnih “objektivnih” razlogov pa je to istočasno občutek krivde. Sprejemam tvojo razlago da gre “PREDVSEM” in ne izključno za tekmovalnost.

Čistilna akcija??? Iskreno upam, da bomo v začetku Maja skupaj očistili kakšen krožnik in izplaknili kozarec.

@olna #231
V “intimnih trenutkih” sem še kako začutil tvojo živ(alsk)o naravo. ;) Anima… Tista Zver, ki se tudi Antikrist imenuje, pa ne pozna intimnosti. Zelo nasprotno pišejo o njej. “Kdor ne bo imel njenega števila zapisanega (na čelu) ne bo mogel ne kupovati, ne prodajati …”
Malo me spominja na davčno številko današnjega sistema – zveri. :evil:
Torej, ne o tebi kot zverinici, temveč o registraciji sem se vprašal.

@mijau #232
Lepa analiza! Le z eno trditvijo se ne strinjam. (Ta pa potegne za seboj napačen sklep.)
/… je kriv zakon, da vsak otrok mora dobiti otroški dodatek. …/
Otroškega dodatka nikakor ne prejemajo otroci, še najmanj nedonošenčki, temveč ga v njihovem imenu prejmejo in porabijo starši. Pri takih starših, kot jih sedaj imamo, bodo otroci kljub velikim stroškom družbe za njihovo preživetje v inkubatorju in kasneje izven njega, ostali “kumrni”, nesposobni poprijeti za žlico, kaj šele za lopato.
S kondomi si lovilci dodatkov zagotovo ne bi odjedali lahko pridobljenega kruha.
Mislim, da bi bilo treba vse kondome uničiti. Tako bi tisti, katerih otroci bi se lahko rodili močni in donošeni, ne imeli možnosti izogibanja naslednikom. Družba bi imela zagotovljeno bazo za naslednjo generacijo uspešnih, močnih.
Saj menda nisi med tistimi, katerih moto: “za menoj konec sveta” je danes tako cenjen? :sad:

:) :) :)

#234

Mijau, glede tvoje ideje v zadnjem stavku ne bo nič. Ker si naši politiki rajši predpisujejo viagro!

#235

Bin, res ni pomembno, kdo prejme dodatek v imenu svojega otroka.

V tem prenesenem pomenu je otrok občina, ki ne zadostuje zakonsko določenim kriterijem, zato bo večno na državni “steklenički”.

Zato je narobe način, da več občin dobi skupno več denarja od države. To je podobno, kot delitev otroških dodatkov. Moralo bi biti tako, da bi se za občine določil skupni letni znesek, ki bi se potem delil po nekih vnaprej poznanih kriterijih. Čimveč občin bi se napajalo od tega skupnega fonda, manj bi prišlo na enoto. Torej, če se Ankaran odcepi od občine Koper, bi moral Koper dobiti toliko manj. V tem primeru bi morali na referendumu odločati vsi volilci prejšnje skupne občine.

“Da bi bilo treba kondome uničiti”, praviš? Pa take izjave še od papeža ne bi pričakoval. In sklep, ki si ga iz tega izvedel, si preberi še enkrat.

Med koncem človeštva in med prenaseljenostjo je še vsaj šest milijard različnih možnosti.

#236

Nekoliko resneje tokrat mijau. :)
Še kako je pomembno, kdo prejme (gospodari z njim) denar, ki pripada otroku.
Seveda govorimo o občinah in ne otrocih iz krvi in kože.
Prepričan sem, da je za (skoraj) vsako odcepitvijo, ustanovitvijo nove občine povsem zasebni interes. “Starši” so tisti, ki v takem, čeprav nedonošenem otroku vidijo vir dohodka za njihovo blaginjo. Tudi z brezplačnimi “kondomi” ne bi nič rešili, saj ne more država sveče držati pri vsakem onegavljenju.
Mislim pa, da je količina pripadajočega državnega denarja precej odvisna od števila občanov. Tako bo verjetno občina Koper dobila nekaj manj kot doslej. Vsekakor pa bo iz državne malhe šlo več! :evil:
Vezati pravico do odcepitve na celotno prejšnjo občino pa ne bi imelo smisla. Saj bi se nikoli “blagoslovljena” večina ne strinjala z odhodom manjšine, ki je prinašala točke (denar) dobila pa nič.

Tistih “vsaj šest milijard” je dejstvo. Dejstvo je pa tudi, da imajo v deželah z velik(ansk)o nataliteto precej akcij z brezplačnimi kondomi, pa nič ne zaleže. “Pri nas na zahodu” pa jih je treba plačati, a je podmladka premalo.
Čemu sicer jokanje okrog sesutja pokojninske blagajne? ;)

#237
Gost cik cak

Malo nostalgije, pa se mimogrede ustavim še pri tem šanku na eks špricarju:

Pride gospa v lekarno in reče lekarnarju: “Jaz bi kupila dozo arzena, prosim!”
Lekarnar: “Gospa, arzen je hud strup.

Zakaj ga pa rabite?”
Ona: “Ubila bom moža!”
Lekarnar: “Gospa, jaz vam arzena ne morem kar tako prodati, sploh pa ne za takšen namen!”
Pa ona brez besed iz torbice potegne sliko in jo postavi na pult.

Na sliki seksata njen mož in lekarnarjeva žena.
Pa pravi lekarnar:” Joj gospa, se opravičujem. Nisem vedel, da imate
recept!”

Medvedjev: “Imam dvanajst osebnih varnostnikov, eden od njih me hoče ubiti, pa ne vem kateri!”

Obama: “Jaz imam dvanajst praktikantk, od katerih ima ena AIDS, pa ne vem katera!”

Pahor: “Jaz imam pa dvanajst ministrov, eden od teh je dober, pa ne vem kateri!

#238

Gost cik cak, zadnji vic je treba že revidirati. Zdaj bi glasil: “Imel sem dvanajst ministrov. Ko sem ugotovil, kateri je dober, je zbolel.”

#239

Bin, podmladka ni premalo.

Premalo se zdi samo tistim, ki računajo na “piramidni sistem”, v katerem bi štirje otroci naj vzdrževali svoja starša.

A vsak piramidni sistem do sedaj se je kmalu sesul.

V gornjem primeru bi vsaj nekaj časa lahko deloval, če bi tisti štirje otroci vsi dobili plačane službe. Sedaj je tako, da starši in stari starši še podpirajo nezaposlene otroke.

#240

Mijau 238, pet zvezdic:

:razz: :razz: :razz: :razz: :razz:

Bin, skrivnostno, kot bi imele mračne sile prste vmes: tvoj komentar 233 se je naknadno vrinil pred mojega 234! :evil:

#241

Cik cak, pozdravljen. Tako smo te veseli, da dobiš pijačo na račun hiše. (…1. april! :D )

#242

@olna #240 (241)
Mračne sile delujejo v tej oštariji! :shock:
Še en moj komentar čaka nekje v vicah na sojenje. Kadar bo nebeški ključar mijau odprl vrata se boš spet čudila. ;)

#243

@mijau #239 (240)
Nikakor te nočem siliti v “zdenje” da imamo premalo naraščaja. Pa mi vendar ne gre v glavo. Po informacijah iz najvišjih instanc ima povprečen slovenski par 1,xx otroka. Torej niti enostavne reprodukcije ne dosegamo. Ob tem nisem ravno prepričan, da so v te statistične pare všteli tudi “celibatnike, istospolno usmerjene, ter ostale “tete in strice”. Vsekakor se Slovenci ne vzdržujemo “na broju”.
Mogoče misliš, da bi morali kot se to dogaja v financah?
“zapitek plačati tisti, ki imajo manj v denarnicah, saj s tistim drobižem tako ali tako ne morejo nobenega resnega projekta izvesti. Bogati pa morajo svoj kapital `naložiti´, da bodo še bolj bogati.” Naj torej Slovenci sami sebe izumremo, da bodo drugi imeli dovolj prostora za svoj naraščaj?

In še nekaj iz tvoje razlage me moti.
/… če bi tisti štirje otroci vsi dobili plačane službe …/
Težava sedanjih časov je pomanjkanje dela – služb. Proizvajalci ne najdejo potrošnikov za vse proizvedeno blago. Zato odpuščajo delavce. S porastom števila prebivalcev bi se povečalo število potrošnikov in s tem tudi potreba po proizvodih. Večja potreba pa po zakonih tržišča povzroči dvig cen. Torej bi proizvajalci lahko zaposlili nove delavce in jih celo bolje plačali, saj bi bila cena na trgu ugodna. Od večjih plač tudi več priliva v pokojninsko blagajno.
Tako pa se je kolo zavrtelo v nasprotno smer. Potrošnikov je vse manj, delavci nimajo kaj (za koga) delati, zato jih odpuščajo. Odpuščeni delavci ne prispevajo v pokojninsko blagajno temveč celo potrebujejo kaj iz nje. Saj nas sedaj aktivno silijo v predčasni pokoj. Torej se mora sesuti!!! :evil:
Ne bodi kot naši moderni ekonomisti, ki težijo k stalni rasti BDPja ob stalnem pritisku na manjšanje dohodkov in pokojnin. To je skregano z vsako zdravo pametjo! (Razen v primeru, da se počutijo kot grofje, ki bi jemali “dacungo” od svojih, če je tega premalo pa še od sosedovih podložnikov.) Tako je bilo svojčas na tolminskem, in so narod čisto izčrpali. :sad:

Danes je 1April! :)

#244

Bin, moj odgovor bo bolj obširen, zato ga bom podal po točkah:

1) V statistiko so všteti vsi odrasli “opravilno sposobni”.
2) (“Slovenci se ne vzdržujemo na broju?”). Katero je tisto število, ki bi bilo najbolj optimalno? Kdo bo to izračunal? Minister za okolje in prostor?
3) Kaj pojmuješ kot “slovenski par”? Ali so izvzeti mešani pari in neslovenci, ki imajo slovensko državljanstvo? Tudi sam sem Slovenec iz mešanega zakona.
4) Če bi se pokazala potreba (recimo po močni epidemiji), lahko že ena ali dve generaciji nadomestita izpad.
5) Pravilno ugotavljaš, da je pomanjkanje služb, vendar iz tega dejstva izvlačiš napačne zaključke. S porastom prebivalstva bi se res povečalo število potrošnikov, vendar pa vsi ti ne bi imeli služb, ki so zagotovilo, da si dobrine lahko tudi privoščijo.V zadnjih desetletjih se je namreč storilnost toliko povečala, da en delavec proizvede nekajkrat več, kot pred tem. Da o povečani porabi energije, ki ni brezmejna in o povečani količini hrane in pitne vode, ne govorimo.
6) Nisem kot naši ekonomisti, ki težijo k stalni rasti BDP-ja. Prav nasprotno! Mislim, da bi morali skrajšati delovni čas in bolj skrbeti za to, da bi iskali zadovoljstvo drugje, in ne v kopičenju materialnih dobrin.

#245

Hvala za obširen odgovor mijau.
“Bohvari”, da bi te hotel prepričati v svoj prav, a moram vendar še malo poglobiti.
Saj tokrat govoriva o ljudeh – posameznikih in ne o občinah, s katerimi se je začelo?
ad1.) Verjetno bo res.
ad2.) Res si ne bi upal postaviti trditve o optimalnem številu prebivalcev za Slovenijo. A nisem hotel o dejanskem številu, temveč o “trendu”. Ta pa je po statističnih podatkih v upadanju. Rast skupnega števila v zadnjih letih je posledica priseljevanja, kajti naravni prirastek je šele leta 2006 spet prilezel iz rdečih številk.
V evropskem merilu smo dokaj redko poseljena država, primerljivo z Avstrijo, samo baltsko skandinavska podkev in Irska imajo manj ljudi na km2. Iluzorno je misliti, da bi lahko z zakoni in podobnimi ukrepi zajezili naval priseljencev iz preobljudenih dežel na tako rekoč prazno (in prijazno) zemljo. Torej bomo kmalu (no, ne ravno za časa najinega življenja) manjšina v svoji domovini.
ad3.) S “slovenskim parom” sem mislil par prebivalcev Slovenije, načeloma njenih državljanov , ne glede na izvor.
ad4.) “Epidemija” se bo zgodila! Zavedati se moramo, da je prav v teh letih zelo majhno število prebivalstva ki bi po naravnih zakonih moralo umirati. Druga svetovna vojna in kriza pred njo sta povzročili luknjo v tej starostni skupini. Saj sam veš. Ljudi med sedemdesetim in devetdesetim letom starosti je malo, ker so mnogi bili žrtve vojne, pa tudi rojevalo se jih je takrat veliko manj. Za tem pa prihaja generacija “baby booma” ko se je letno rodilo med 25 in 32 tisoč Slovencev. Posebnih osipov od takrat ni bilo, zato je treba pričakovati tudi podobno letno smrtnost. Sedanja nataliteta pa je pod 20 tisoč letno.
Takole “čez prst” bom dal izračun: Pri številu prebivalstva 2 milijona in povprečni življenjski dobi 80let se mora letno “zamenjati” 25000 ljudi, da bi “ostali na broju”. S prirastom kot ga imamo zadnjih deset let, bi se (brez priseljevanja od drugod) število ustalilo na nekaj manj kot 1,5 milijona. Pričakovati pa je, da bi se s 25% zmanjšanjem števila prebivalcev zmanjšala tudi absolutna nataliteta. Torej še navzdol.
ad5.)O “pravilnih zaključkih”.
Iz tvojega izvajanja

/… vendar pa vsi ti ne bi imeli služb, ki so zagotovilo, da si dobrine lahko tudi privoščijo.V zadnjih desetletjih se je namreč storilnost toliko povečala, da en delavec proizvede nekajkrat več, kot pred tem …/

bi bilo razumeti nekako takole: Pred mnogimi leti smo v naši družini potrebovali les za nov most čez reko, ker ga je povodenj uničila. Imeli smo gozd in v njem primerna drevesa. Pot do tega gozda pa je bila zelo slaba, tako prepadna, da niti vlečne živine brez voza nismo mogli pripeljati tja. Od nekdaj so les in seno “samotež”, se pravi človeškimi rokami spravljali do ceste. Tako je bilo tudi takrat. Denarja za “vnanje” delavce ni bilo, pa smo poprijeli vsi člani družine. Les smo v nekaj dnevih spravili do “civilizacije” in kmalu smo hodili po novem mostu. Seveda smo otroci s svojim delom zaslužili tako hrano, kot tudi pravico do hoje čez most.
Danes bi z moderno mehanizacijo isto delo opravil oče sam in še v krajšem času. Bi bili otroci zaradi tega lačni ali morda ne bi smeli uporabljati mosta?
Nobene zdrave logike ni v tem, da bi zaradi izboljšane storilnosti posameznika smel kdo biti brez “dohodka”, brez možnosti za normalno življenje. Prej narobe! Z izboljšano storilnostjo je proizvedenih več dobrin in vsi skupaj imamo več! Le pogoltnosti ne bi smelo biti toliko. :sad:
ad6.) No, saj tiste primerjave nisem resno mislil. :)
Le še na zadnji del zadnjega stavka se obesim …
Saj ne gre za kopičenje materialnih dobrin temveč “bogastva”. Že Aristotel je (v Politiki) zapisal, da ima potreba po kopičenju dobrin naravno mejo, kopičenje denarja pa je brezmejno.

Četudi nisi veren sem ti danes, na veliki petek, križ naložil.

#246

Bin, tokrat se bom omejil samo na tisto trditev, da je nemogoče zajeziti priliv tujih državljanov v državo.

S sedanjo zakonodajo najbrž ne. Toda zakone lahko tako prilagodimo, da to omejimo. V sedanjem času, ko imamo vsi davčne številke in smo popisani v vseh mogočih evidencah, to ne bi smel biti problem. Če nekdo ne dobi stanovanjske pravice in ne zaposlitve, ne bo mogel dolgo taboriti na slovenski zemlji.

Poglej, kakšne probleme ima Francija s priseljenci. Ampak oni ga imajo zaradi bivših kolonij, mi pa jih nismo imeli.

#247

:shock:
Kaj bi storili s tistimi, ki bi kljub vsemu hoteli “taboriti” pri nas?

a) Bi jih zaprli in jih tam na lepšem kot v šotorih še “futrali”?

b) Bi jih skušali izgnati? Kam? Vse osebne dokumente in druge znake za identifikacijo izvora so prebežniki puščali v bližini meje, ko so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja bežali (skozi Slovenijo) v Italijo. Takrat so jih Italijani vračali k nam, če so jih ujeli v obmejnem pasu. A takrat je bila meja zastražena z obeh strani. Komu bi danes “vročili” begunca, ki noče razkriti porekla? Katera soseda članica EU bi jih sprejela?
In če bi tudi nedvoumno ugotovili poreklo, bi morali plačati prevoz (letalo, avtomobil,) za begunca in njegovega spremljevalca – policista ki bi ga izročil tamkajšnjim oblastem. Saj bi sicer že naslednji dan spet taboril pod tvojim oknom.

c) Bi jih preprosto “pokokali”? :sad:

Italijani imajo tudi težave z ilegalnimi priseljenci, le Berlusconijeva vlada o načinih reševanja raje molči.
Pred leti so “dvigali halo” ob potopitvah plovil s prebežniki na obalah Sicilije in podplata njihovega škornja. Vladne sile so reševale ljudi in jih spravljale v začasna taborišča. “Managerjem” je šlo na roko, da so z grožnjo cenene delovne sile iz taborišč zbijali ceno domačim delavcem.
Danes ni nič več poročil o potopitvah in reševanju, z afriških obal pa še vedno plujejo ladje polne ljudi na poti v boljše življenje.

Vse države z večjo blaginjo prebivalstva že dolgo poznajo koncentracijska taborišča. Tam zadržujejo, v nasprotju z vsemi resolucijami in konvencijami združenih narodov, vse tiste ilegalne migrante, ki jih ne potrebujejo za regulacijo trga dela. Grdo – trdo povedano, a je žal resničnost.

Še enkrat bi rad poudaril: Nimam namena spreminjati tvojih prepričanj, samo svoje poglede in izkušnje, ki se ne skladajo s tvojimi zapisi razlagam. Bolj kot vprašanje, manj kot trditev. Resnica je vedno nekje vmes. :)

#248

Bin, ko navajaš vse težave, ki nastajajo pri tem, me prime, da bi te vprašal: kaj bi pa ti napravil?

Meni je jasno, da če pride kdo nelegalno čez šengensko mejo, se ga vrne v tisto državo, iz katere je v našo vstopil. Torej, če so jih Hrvati spustili tako daleč, jih naj oni vračajo, na primer v Bosno itd.

In če jih je treba hraniti mesec dni, je še vedno bolje, kot pa celo življenje.

#249

Samo na kratko tokrat.
Na tvoj drugi odstavek. Dnevno gledam ljudi, ki jih zunanji znaki izdajajo za nedavno priseljene v Evropo, kako prehajajo nekdanjo mejo znotraj šengena. Iz Italije v Slovenijo. Temnopolti in azijati. Na naši strani kaj pomešetarijo, ponujajo blago iz torbe, potem pa se vrnejo nazaj. Doklej še? In komu jih bodo naše oblasti “vrnile”, če se nekoč utaborijo kje pri Ljubljani?

Kaj bi napravil? To, kar skušam dopovedati. Ohranjal domorodce na sedanjem številu. Izhajam iz pokrajine, ki je demografsko več kot prepolovljena. Ta prazna mesta vabijo in čakajo!

#250

Bin, saj tudi jaz ne pravim nič drugega: ohraniti število državljanov na sedanji ravni, le da jih ne bi imenoval domorodci, saj jih tudi statistično ni mogoče opredeliti.

Za tiste, ki niso naši državljani, pa hodijo taborit ali kaj prodajat, pa naj veljajo isti zakoni, kot za naše: taborjenje zunaj za to predvidenih površin ni dovoljeno, v kampih pa se zaračuna. Za prodajalce pa se zaračunava komunalna taksa in davki.

#251

Kako bomo imenovali vas, v kateri je že pol domačij v lasti tujcev? Niso naši državljani, večina tudi ne prebiva trajno na tem naslovu, a si lastijo vse pravice odločanja o življenju skupnosti. Kot lastnikom posesti jim to zagotavlja zakonodaja. Nekdanje lesene plotove “ohišnice” danes nadomeščajo visoki zidovi ali “neprebojne” kovinske ograje. Včasih proti kokošim in kozam, danes???

Vse skupaj bo izzvenelo kot ksenofobija ali “ortodoksni konservativizem”. Vendar so izkušnje staroselcev v nekaterih predelih zelo boleče.

Z zakoni tega ne bomo zadovoljivo rešili. Prestrogi zakonski okvirji onemogočijo tudi normalno življenje “avtohtonih prebivalcev”.
(Primer triglavskega narodnega parka.)

Zato še vedno vidim kot najboljšo rešitev ohranjanje števila domorodcev. Vsaj ne njihovo (naše) načrtno “samoukinjanje”.

#252

Bin, zakonodaja je omogočila prodajo nepremičnin osebam, ki nimajo slovenskega državljanstva, kakor je tudi omogočila našim ljudem nakup izven Slovenije. Razlika je le v kupni moči.

Kako bi to preprečili z dvigom rojstev, ostaja nerazumljivo. Povej, kako bi večje število revežev, ki gledajo čez tiste zidove in kovinske ograje, to stanje spremenilo!

Lahko pa spremenimo zakone, ki ne bodo dovoljevali prodajo nepremičnin tujcem. Lahko tudi izstopimo iz Evropske unije, če je to pogoj. Ali nam niso nekoč obetali, da bomo nova Švica?

Ali pa se tako namnožimo, da bomo večinski narod v Evropi in si jo podjarmimo pod vodstvom kakšnega Bin-gis-kana.

#253

“Ka Pa Je???” :D

Najprej bi se rad opravičil gazdi in vsem ostalim maltretiranim. Hudo resno sem vzel olnino omenjanje samopostrežbe, pri tem pa očitno posegel po napačni steklenici. Človeka zanese. :oops:

Preden se odpravim spat bi vseeno še pripomnil nekaj v duhu zadnjih komentarjev.

ad1) (Prvi odstavek zadnjega mijau-ovega komentarja.)
Slovenska “kupna moč” se je med drugim izkazala ob preprodaji ene najdražjih vil v Švici.

ad2) Kakih petindvajset stoletij je minilo od dobe, ko so helenski zakonodajalci uzakonili istospolne odnose in zveze (pederastijo) nekateri pa tudi omejevanje rojstev ali preživetja tretjega (in naslednjih) otroka, v prepričanju da bodo s tem, torej z omejenim številom državljanov, ohranili močno in bogato državo. “Izkupiček” je zapisan v zgodovini.
Se moramo res vsega naučiti na lastnih napakah? :sad:

ad3)Najprej zdravopametni sklon v “prodaji”. :twisted:
Z nadaljevanjem se strinjam. Obljubljali so, da bomo novi švicarji in tudi res je! Le velikih in malih črk v ustnih obljubah nismo znali razbrati.
Tako danes veliko Slovencev švica, pa od tega ne zasluži za dostojno preživetje.

ad4) Bin-kis-kan je že na pohodu. Nalivam čistega vina, nazaj pa dobim v nekaterih kozarcih kis, v drugih pa samo kan.
Čas bo, da doma zvrnem kozarček žegnanega. ;) :)

#254

Mijauuuu, mrnjauuuu, uuuu!
Uh kakšnega mačka imam. Daj olna, če si kje v bližini, kozarec slatine. :roll:
Ne bom več pil “žegnanega”!! :evil:

#255

Bin, ti pa nisi po JUSu. Mačka se ima naslednje jutro, ne že zvečer. Ali pa ga imaš mogoče že od včerajšnjega jutra???

To potem že ni maček, ampak tiger.

Sploh pa dober maček potrebuje dobro mačko. Zato imamo separe… :D

#256

Natakarica se je vrnila, Bin je prebolel mačka…,
vse je spet OK.

Pa še en vic:

Ko se je duhovnik odpravljal k jutranji maši, je v jarku blizu cerkve zagledal ležati enega od svojih faranov. Spravil ga je na noge in ga vljudno napotil domov. A pijanček je hotel več:
- “Le..lepo od vas, g..g…gospod župnik, ampak ho…ho…hodite vi z mano, da bo moja že…žena vidla, s kom sem bil.”

#257

Ljubitelji športa smo ta teden spremljali vrhunski nogomet, predvsem Liverpoolovih nogometašev. Enega od štirih golov je dal Nizozemec Kuyt. Ob tem sem opazil eno zanimivost: medtem, ko ga hrvaški komentator imenuje Kuit, ga naš (in to ne prvič) imenuje Kaut. Kateri ima prav, ne morem stoprocentno trditi, vendar bi rekel, da se mi Kuit sliši verjetneje, saj tisti “y” ne more biti “u”, kot je to v cirilici.

Naši športni novinarji bi se pred tekmo morali prepričati, kako se izgovarjajo posamezna imena (spomnim se pred leti našega poročevalca, ki je vztrajno ponavljal “lizarizu” s poudarkom na “u”, v resnici pa je bilo prav “lizarazu”, s povdarkom na drugem a-ju.

Sedaj nas obveščajo o tekmah v odbojki, ki bi naj bila v poljskem Lodžu, a njihovo mesto Lodz (s prekrižanim L) Poljaki berejo “ludz”. Ker v našem pravopisu nimamo pravila “piši kao što govoriš!”, je tista strešica nad “z” povsem odveč.

Upam, da bo kak športni komentator zašel tudi za naš šank.

#258

Kako težko je v naši državi kaj napraviti, se pokaže tudi na primeru, ko je na Golovcu nekdo porisal drevesa s kljukastim križem.

Večino to sicer moti, a smo (se delamo) nemočni, ker ne vemo, kdo bi moral, ali smel te čačke odstraniti. Noben zakon namreč ne predvideva čiščenja drevesnih skorij. V mestni upravi so našli analogijo s čiščenjem pločnika izpred lastnikove zgradbe, torej mora znake odstraniti lastnik.

Tudi če bi v dveh mesecih uspeli ugotoviti, kdo je lastnik omenjenega gozda, ni sigurno, da bi lastnik prevzel nase ta strošek.

Če bi se, na primer, na pločnik pred njegovo hišo prevrnil avtomobil, ki bi prevažal denar, najbrž pravniki ne bi trdili, da mora sam odstraniti vozilo, denar pa “počistiti”.

Dokler v ustavo ne bomo vnesli ustreznega določila, bomo pač počakali. Navsezadnje drevesa niso večna in jih bo gozdar ali veter nekoč podrl.

In vse bo spet prav.

#260

Naenkrat se moram na svojem blogu posebej prijaviti (ime in e-naslov), če želim kaj napisati.

#261

Mijau, mogoče si se pred tem nehote ali nevede odjavil. Potem je seveda potrebno, da se spet prijaviš. Mislim.

#262

Precej dolg kritičen zapis o sobotni akciji čiščenja je šel v nič, ker nisem bil prijavljen. Sedaj se mi pa ne da vsega ponavljati.

Povedal bom samo to, da je bila ta akcija tako izvedena, kot gledališka predstava brez probe in brez generalke.

Tudi gasilci imajo vaje, preden gredo gasit pravi požar.

#263

Mijau, jaz sem akcijo razumela bolj kot ozaveščanje, ne toliko kot nekaj zelo koristnega. Čeprav tudi količina zbranega ni bila zanemarljiva.

Veš, kjer je zraven veliko prostovoljcev, je tudi veliko improvizacije.

Tole z brisanjem teksta po nesreči se je pa ravno danes zgodilo tudi meni! (Vidiš, kako spoštujem svojega šefa, še njegove napake zvesto ponavljam).
Znanec me je prosil za mnenje o koncertu, ki ga je imel, napisala sem kar precej in potem – nehote sem se dotaknila napačne tipke in … izginilo kot kafra. Je res dvojno zoprno še enkrat isto pisat. :)

#264

Torej, koristno je vsekakor bilo. Prejšnji zapis je bil malo neroden, saj je izzvenelo, kot da nisem bil prijavljen na akcijo čiščenja.

Čiščenja, oziroma odvoza sem se udeležil, nisem pa bil prijavljen na blogu.

Te akcije pa bi si morale sedaj slediti enkrat mesečno in vsakikrat bi to izpeljali bolje, ker bi se nekaj naučili od storjenih napak.

#265

Tole sicer nima zveze, pa je tako simpatično, da sem morala objaviti še tule. Kaj naredi ena napačna črka!

“Spoštovane goske in gospodje…”

#266

Lahko pa kakšna črka manjka:

Veterinarju je pokazala svojo bolno pico.
Rada je po cele dneve sikala.
Vodi me, ker sem lepa!

(Dodaj manjkajoče črke!)

#267

Vodstvo naše hokejske reprezentance je poslalo na mednarodno zvezo predlog, da se čas tekme omeji na dve tretjini.

Da pa gledalci ne bi bili prikrajšani, bi se v tretji tretjini samo pretepali.

Sedaj vsi čakamo na odziv.

#268

V državnem zboru so zavrnili predlog zakona, ki bi naj dovoljeval koriščenje organov umrlega, razen če bi ta pred smrtjo to izrecno prepovedal. Zdravstvo je nad tem razočarano, saj organov za presaditev primanjkuje.

Toda kaj je zdravstvo storilo za to, da bi čimveč dovoljenj za to pridobilo? Skoraj nič.

Odkar sem slišal za tarnanje, da je organov za presajevanje premalo, sem se odločil, da svoje organe po smrti darujem komerkoli, preostanek pa zažgejo. A doslej nisem v ambulanti svoje zdravnice nikjer zasledil poziva za tako dejanje. Pa bi bilo tako preprosto. Zdravnik bi pacientu dal obrazec v podpis, mu po potrebi še kaj obrazložil, sam pa potem dodal še svoje mnenje o primernosti posameznih organov. To bi se potem vneslo tudi v zdravstveno izkaznico.

A sedaj je tako, da niti krvna skupina tja ni vnesena.

#269

Slovenski paradoks:

Po poročanju v medijih je v Sloveniji čedalje manj novorojenih otrok.

Po poročanju v medijih je v Sloveniji čedalje več staršev brez službe.

Po poročanju v medijih je v Sloveniji čedalje večje pomanjkanje vrtcev!!!

#270
nevenka

Mislim, da gre za stopnjo ne za absolutno število. Prirastek je izražen z številom movorojenčkov na 1000 prebivalcev. Ker se življenjsko pričakovanje podaljšuje, se prebivalstvo očitno hitreje stara kot pomljajuje.

#271
nevenka

Je pa tragično, da še za te otroke ni poskrbljeno kot je treba, kaj šele, če bi jih bilo več.

#272

Nevenka, res je, da računajo stopnjo na 1000 prebivalcev, a ker skupno število državljanov tudi bistveno ne narašča, lahko govorimo tudi o absolutnih številkah.

Potem bi lahko izračunali tudi trend naraščanja brezposelnih staršev nasproti upadanja števila rojstev, in bi prišli do zaključka, da tudi brezposelni starši dajo raje otroka v vrtec, kot pa da se ukvarjajo z njim. Lahko pa bi čuvali še sosedove.

Moja mama je bila gospodinja, otroci nismo obiskovali vrtca, pa smo imeli kar uspešno kariero.

Seveda ne trdim, da vrtci niso koristni, a vsega pa tudi ne moremo imeti. Tudi se ne opazi, da je naša sedanja mladina kaj boljša od nas, ko smo bili v njihovih letih, pa čeprav se nismo socializirali v vrtcih.

#273

@mijau #269
Vsekakor se zadeva upira zdravopametnemu preudarku.
Zastavlja se mi vprašanje: Je poročanje v medijih vzrok ali posledica zmede? :cool:

#274

Bin, kakšne zmede?

#275

Paradoks sicer ni čisto isto kot zmeda, a ne eden ne drugi (druga) nimata prav opaznega smisla. Malo sem poenostavil. :oops:
Sicer pa vprašanje še vedno velja. Je paradoks vzrok ali posledica neskladja trditev?

#276

Bin, ti si dostikrat tako skrivnosten in filozofsko naravnan, da moram ugibati, kaj hočeš povedati.

Če sem te prav razumel, bi odgovoril, da so nelogičnosti v naši družbi pogoste, da pa mediji sigurno napravijo še dodatno zmedo s poročanjem. Sicer to niti ni čudno: mediji so skupek posameznikov, ki različno gledajo na stvari, poleg tega pa redkokdaj gledajo celostno. Raje se posvetijo eni trenutno aktualni temi.

Kar se pa tiče same razlage, kaj je paradoks, lahko samo kratko odgovorim z izrazom iz leksikona: je navidezno nesmiselna trditev. Če bi pa rad filozofsko razpravo, pa se obrni na Kirkegaarda.

#277

Ha mijau. ;)
Te dni me je napadel pastirus zofofilije* in je filozofija lahko spremljajoči simptom ali celo samo zatipkanina.

* Za tiste, ki jim je mutirani pastirus napadel sivo kepo (oprosti Dare!):
Pastirus je virusu podobna zelo kužna zadeva, povzročitelj težave ki so jo naši stari imenovali pastirska bolezen. (Zofe takrat niso bile na voljo pastirjem.) :cool:

#278

Nisem še slišal za pastirsko bolezen. Kakšni so simptomi? In kaj ima z njo Dare? Ali jo je on odkril ali prebolel?

Ali si nalašč tako skrivnosten, ker hočeš, da sprašujemo?

Pa en pastirski:

Dva pastirja na planini se pogovarjata. Pa pravi prvi:
- “Ali veš, da govorijo v vasi, da midva tu natepavava ovce, koze, krave in gosi?”
- “Prekleti lažnivci! Kakšne gosi neki?!”

#279
dare

@bin, no problema :) !

A veste kako se hrvaško reče pastir ??

nadzornik četveronožnih vunenih travopojedala

sicer pa to ni vic, ampak samo vrstica iz izpita, ki ga mora opraviti Srb, da mu dajo hrvaško državljanstvo. Mislim, poleg zgodovine in vsega podobnega se mora za konec naučiti zapeti pesmico. Čoban tera ovčice … po hrvaško!

#280

Dare, to velja samo za pastirje ovac. Imamo pa še svinjske, kravje, gosje… pastirje.

Pesmica bi po hrvaško torej tekla nekako takole:
“Nadzornik četvoronožnih vunenih travopojedala goni četvoronožna vunena travopojedala lakom mlado četvoronožno vuneno travopojedalo, tiridiridane…”

#281

Samo tebi mijau, prijatelj, bom na uho prišepnil. :twisted:
Daretu sem se opravičil zaradi (zlo?)uporabe izraza siva kepa. Pri njem sem ga prvič v takem pomenu srečal, pa nisem vedel, če ga ni mogoče patentiral? Z odgovorom me je rešil skrbi. ;)
“spomladanska utrujenost” je imenovana tudi pastirska bolezen ker nas takrat vleče v položaj nadzornika četvoronožnih vunenih … V senco pod grmom. Dandanašnji je travo pod grmom zamenjala zofa (kavč, fotelj) iz tega pa izhaja zofofilija. Nikar pri branju ne izpusti “f”ja! :cool:

#282

Ampak samo prvega. :)

#283

Verjetno mislite, da sem izkoristil prvomajske praznike za potovanje, pa ni tako. Spal sem vsak dan doma, na računalniku pa poskušal vzpostaviti stik, a SIOL ne da.

Zato zdaj sporočam prijateljem v veselje in sovražnikom na žalost, da sem še živ.

#284

Če si smem sposoditi še eno misel mojega priljubljenega Duška Radovića:

Dobro je, če ste danes zjutraj še živi. Še bolje je, če ste tudi zdravi. Najbolje pa je, če vam ne o enem ne o drugem ni potrebno razmišljati.

#285

Folk, ali spremljate oddaje o naših talentih? Ali se strinjate z izborom? Vas je kaj navdušilo?

Jaz se nisem prijavil, čeprav znam dvainpolkrat pomežikniti.

Največjo težavo pri izboru za drugi krog sem jaz videl v dejstvu, da jih morajo tja spraviti točno petdeset. Kako to doseči? Od začetka si lahko žirija privošči, da je objektivna, in zavrača vse, kar v drugi krog ne sodi. Toda, ko se število kandidatov bliža h koncu, morajo bodisi zavrniti nekatere, ki so boljši od tistih, ki so jih že spustili dalje, ali pa pustiti v drugi krog take, ki so slabši od nekaterih, ki so jih zavrnili.

Sedaj pa pride druga omejitev. Iz vsake naslednje deseterice je treba izbrati dva. Torej je treba teh petdeset razdeliti tako, da sta v vsaki desetorici vsaj dva, ki od ostalih odskačeta, sicer se lahko zgodi, da bodo v finale prišli taki, ki so slabši od prej odpadlih.

V športu so v panogah, kjer je mnogo prijavljenih, rešili stvar bolj pravično. Nekaj se jih kvalificira po osvojenem mestu v skupini, manjše število pa se doda po osvojenem razultatu.

Že prva polfinalna oddaja je dala tak primer, ko sta dva na vrhu prejela isto število glasov, pa je eden moral nepravično odpasti. Kaj če je ta dobil več glasov, kot pa zmagovalec iz kakšne od naslednjih skupin?

#286

A-kanal na televiziji služi z nategovanjem klicateljev v oddaji “Evromanija”. Včasih so naloge tako lahke, da ne veš, ali naj kličeš, ker ni nikakršen izziv. Misliš, da bo že prvi klicalec povedal rešitev. A ni tako, ker te ne spustijo skozi, dokler ni zadosti klicev.

Spet drugič je skoraj nemogoče uganiti, kaj imajo v kuverti, kar me spominja na tisti vic, ko se Mujo in Haso ustavita na bencinski črpalki, pa pravi Mujo, da tu lahko poleg bencina dobiš tudi zastonj seks, če uganeš pravo številko. Haso je to želel preizkusiti in je vprašal prodajalca, kako lahko dobi to nagrado.
- “Vi povejte eno številko od 1 do 10. Če je prava, dobite seks zastonj.”
- “Dobro, šest”.
- “Niste zadeli, žal mi je.”
Haso nagovori Mujota, da tudi on poskusi. Mujo izbere število 7.
- “Žal mi je, tudi vi niste zadeli. Pravilno bi bilo 8″, jima odgovori prodajalec.
- “Meni se čini, da je ovo zajebancija”, se jezi Haso. “Ovde niko ne može dobiti”.
- “E, tu se varaš”, mu odgovori Mujo. – “Moja Fata je već tri puta dobila.”

Zadnjič pa so bili narisani trikotniki, ki jih je bilo treba sešteti. Zanimalo me je, kdaj bo kdo uganil. Tudi sam sem preštel trikotnike in dobil število 36, vendar nisem klical. Med klicatelji so bili razni odgovori, nekaj jih je odgovorilo tudi 36, vendar je voditeljica vedno odmajala z glavo. Na koncu se je igra iztekla brez zmagovalca, voditeljica pa je razkrila “pravilni” odgovor: 37.
Nič ni razložila, kako je prišla do takega rezultata, ki ga živ krst ne bi mogel uganiti, ker je iz samega simetričnega lika jasno, da rezultat ne more dati neparno številko, razen, če je prištela svoj trikotnik pod popkom (ki pa ni bil viden).

Zanima me, če se je kdo od klicateljev pritožil.

#287

Mijau, prav vseeno je, ali je vprašanje težko ali lahko ali pa je objavljeni odgovor napačen: poanta je samo v tem, da ljudje kličejo in da A-kanalizacija služi.

Klic namreč plačaš tudi, če sploh ne prideš skoz. Tudi ko kdo kdaj “ugane” pravilno in dobi nagrado, je to največkrat (ali sploh vedno) nekdo, s komer so dogovorjeni in mu nagrade sploh ne izplačajo; navidezni dobitnik je samo kvazi dokaz, da je vse pošteno in da od časa do časa kdo dobi nagrado.

V Nemčiji so to nategovanje lahkovernega naroda poskusili prepovedati, pa se je izkazalo, da za to ni pravne podlage. Pomagajo samo objave v medijih in opozorila, naj ljudje ne nasedajo temu lopovskemu showu. Pri njih je menda klicalsko navdušenje že pojenjalo (potem, ko so nekateri že lepo obogateli – ampak ne klicalci) in se te oddaje komaj še držijo nad vodo, pri nas pa očitno potrebujemo še nekaj časa, da nam bo zdrava pamet začela malo delovati.

#288

Če bi obstajala želja, da se preprečujejo zlorabe, od A-nategov preko prerokovalcev usode, do preprodajalcev nezgrajenih stanovanj, bi se hitro našla tudi pravna podlaga.

A morda tudi tisti, ki bi morali takšne zakone sprejeti, varajo.

#289

Nekakšen socializem je to mijau. (#286)
Ne mislim tistega ekonomskega, saj je v ekonomskem smislu izrazito pridobitniški za posamezne izbrance, je pa zato toliko bolj socialno, celo komunistično razdeljena pamet. Najbogatejši in najrevnejši (po pameti) imajo enake pravice in možnosti za dosego zmage. Kaj ni to lepo in pravično? :lol:

#290

Bin, to je pa ogleno-črni humor. (Škoda, da ne obstajajo črni smeški). :(

#291

Si ujela olna? ;)

V čem je razlika med nekulturnim, nesramnim norčevanjem iz tujih težav in črnim humorjem?
V neusmiljeni resničnosti poante. Si jo ujela! :)

#292

En primer črnega humora:

Žena je odšla v trgovino, možu pa naročila, da okopa dojenčka. Ko se je vračala domov, je že od daleč slišala otrokovo vreščanje. Pohitela je do kopalnice in ostrmela: V bani se je kadila voda, mož je namakal otroka v vodo, držeč ga za uhelj, otrok pa je kričal, kot da ga odirajo.

- “Stoj, kaj delaš?! Tako se ne kopa otroka. Moraš si ga položiti na roko, ga potopiti v vodo in ga z drugo roko umivati.”

- “Kaj si ti nora, da bi komolec namočil v tako vročo vodo?”, se brani mož.

Kje je zdaj tu poanta?

#293

Česar človek ne dela po lastni volji, ne naredi prav.
Ali še drugače: “Ukazati človeku nekaj, česar ni sprejel kot potrebno, naredi več škode kot koristi.”
:cool:

#294

Binov komentar “Česar človek ne dela po lastni volji, ne naredi prav”, bom vzel za iztočnico tega zapisa.

Bliža se čas, ko bomo na poziv opozicijskih poslancev odločali o nečem, kar ne delamo po lastni volji, in o čemer ne vemo nič. Delali bomo to namesto poslancev, le da za to, v nasprotju z njimi, ne bomo plačani.

Pokazalo se bo ponovno, da politiki tudi ne vedo nič, sicer ne bi imeli o isti stvari diametralno različnih mnenj.

Gre torej za to, katerim bomo verjeli, da so uganili, kako bo arbitraža odločila. Da gre za verovanje, je dodaten dokaz, da se je v kampanjo vključila tudi katoliška cerkev, ki bi ji moralo biti vseeno, kdo bo dobil več morja, ko pa so njihovi verniki na obeh straneh. Da so se vključili, in sicer na strani opozicije, pomeni, da poravnavajo nek stari dolg Janši.

Zame, ki nisem veren, je že to zadosten razlog, da bom glasoval “za” sporazum, čeprav je tudi meni malo mar, kje bo potekala meja, ki je kmalu več ne bo.

Jaz bom letoval tam, kjer bo čistejša voda, lepša plaža in cenejši hotel.

#295

Mijau, a sem nekaj spregledala? Cerkev da je priporočila “ne”? Glavni slovenski dušebrižnik je menda svetoval ovčicam, naj “dobro premislijo in se odločijo pravilno”.

Torej? Non kapito (je pel Stane Mancini).

Vse skupaj je absurdno. Predvsem drži, da to ni nekaj, o čemer naj bi odločal narod. Ampak če že moramo, je vsekakor manjše zlo, da glasujemo “za”.

#296
nevenka

Veš mijau, mene zelo skrbi, da bodo nekoč meje še kako zelo spet pomembne, še par grških primerov, pa se bodo bogati organizirali na novo in imeli novo valuto. Ves ostali del Evrope bo pa spet samostojen nekje zunaj, če ne bo česa hujšega.

Je pa res kot praviš, da je čudno, da se jasno in enolično ne ve, kaj je edino prav. Dve varianti to resnično dokazujeta.
Meni absolutno ni do tega, da bi odločala o arbitraži. Nisem usposobljena za tako odločanje.
Niti plačana.

#297

To, da Združena Evropa ne bo večna, je meni tudi jasno, vendar se jaz teg ne bojim – sem že prestar, da bi se tega učakal.

Evropa bo Združenim državam konkurenčna le tedaj, če bo imela enega ministra za zunanje zadeve in eno nogometno reprezentanco.

#298

Bojim se, da ima Nevenka žalostno prav.

Normalnemu človeku da pravzaprav najbolj misliti dejstvo, da so Grki lahko leta in leta dajali EU frizirane podatke in da nihče od pristojnih tega ni “opazil”. Zdaj sicer prihajajo sramežljivi glasovi, da “se je že dolgo vedelo”, reagiral pa ni nihče – zakaj? Ker je bilo nekomu v interesu, da Grčija tone vse globje, ker je bilo scenarij lahko predvideti: EU je sama priznala, da mora Grčijo reševati, da “plana B” preprosto ni. In da bodo, tako ali drugače, Grčijo reševali davkoplačevalci.

Če je v imenu interesa (bogatih) mogoče skriti goljufijo takšnih razsežnosti, se Evropi piše slabo.

#299

Mijau, če bi Evropa imela eno nogometno reprezentanco, se evropski navijači ne bi mogli več med seboj pretepati in bi bilo vse skupaj bistveno bolj dolgočasno. :mrgreen:

#300

In ker imam rada okrogle, zgrabim še tole 300.

#301

V veliko čast si štejem prvi stavek #294 :D

Kakih sto generacij, (2500 let) je že tega, ko je Aristotel zapisal aksiom: V demokraciji se sme ljudstvu dopustiti izpodbijanje predlaganih (sprejetih) zakonov, nedopustno pa je, da bi mu dali možnost sprejemanja zakonov mimo zakonodajalca.
Besedilo ni citat temveč povzetek!

Referendum bi moral in smel biti uporabljen samo v ta namen. Nikakršnega opravičila ali prevzemanja odgovornosti glasovalcev za že (v najvišjem organu zakonodajne oblasti) potrjen sklep. Zgolj možnost zavrnitve – nezaupnice trenutnim poslancem.

Kako glasovati?
Mijau se je nekoliko zlobno (vsaj upam tako) nagnil v smer “glasovanja proti”. Ne proti sprejemu A.S., temveč proti temu, kar propagirajo njegovi siceršnji nasprotniki. :lol:

Sam bi najraje rekel, da ne bom glasoval. Vendar to ne bi bilo prav. S tem bi dal prednost tistemu, ki bo prav kot jaz neveden, glasoval za “drugo opcijo”. (Le katera je druga??)

Iz dosedanjih besednih bravur obeh strani sklepam na precejšnje tveganje. Koliko od tistega, kar bi radi, kar se nam zdi prav, nam bo prisojenega? Svetla točka pa je obet postavljene razmejitve in s tem konec negotovosti – “pat pozicije”.

Kaj je alternativa? Nihče od gorečih nasprotnikov sporazuma ni ponudil drugačne (izvedljive) rešitve. Sem morda kaj spregledal?
Sedanje stanje nam ni v korist. Naj zavrnemo to priložnost in čakamo na novo ob (jasnem ali prikritem) razpadu EU? Takrat “stanje na dan 25. 6.” ne bo imelo nobene teže. Dobri diplomati naše strani bi se znali vrniti nazaj na “plemenitih” 1918. Imamo dobre diplomate? :mrgreen:

Imam resen namen! Ob nadaljnji odsotnosti predlogov drugačnih realnih rešitev bom glasoval za sporazum. Naj me tisti, ki (z vso pravico) uveljavljajo “instrument demokracije” za nasprotovanje zakonodajni oblasti prepričajo v svoj prav.
OBLAST PA SE Z REFERENDUMOM NE IZOGNE ODGOVORNOSTI!

#302

Olna, pričakoval sem, da boš “ugrabila” okroglo tristotico, me je pa zanimalo, kako boš to storila. Tudi jaz sem malo preveč okrogel okrog pasu…

Bin, enako razmišljava. Tudi jaz bi rad videl, da se spor okrog meje konča, pa kakor koli. Oboji ne bodo nikoli zadovoljni, posebno zato, ker veljamo tako Slovenci, kot Hrvati za “pravdarski” narod.
- “Tistih dveh metrov ne dam, pa če cel grunt zapravim!”, je že večkrat bilo slišano.

#303

Mijau, 303 je tudi luštna, na pol okrogla. Tvoj pas naj te pa ne moti, če bo kriza (še večja), boš imel malo zalog.

Rešitev meje bo pravična samo, če bosta obe strani enako nezadovoljni. Šele to bo pomenilo, da nihče ni na boljšem od drugega.

Seveda je to bolj lepa teorija. Kaj pomeni “pravično”, če ima Hrvaška ves Jadran, mi pa nekaj litrov Piranskega zaliva in lahko še tega (del) izgubimo.

Ne bi zdaj spet razpredala o podrobnostih, ampak nekako mi je najbolj logično razmišljanje dr. Lojzeta Udeta. Rekel je, da bodo arbitri upoštevali tudi upravičen interes in da si ne more predstavljati, da bi bila hrvaška želja za mejo z Italijo bolj upravičena od naše želje (oz. potrebe) po izhodu na odprto morje.

Naj gre to iz njegovih ust v božja ušea!

#304

Ups, v božja ušesa seveda. :oops:

#305

Mene zanima, ali bodo volilci obdržali v spominu, kdo je napovedoval kakšen od scenarijev sporazuma o meji, ko bo ta postala veljavna.

Jaz, ki sem za to, da se sporazum podpiše, in da se ta problem odstrani z dnevnega reda, se sprašujem, kakšne izgovore bodo našli politiki sedanje opozicije, če se njihove napovedi ne bodo uresničile. Ali ne bodo za vedno izgubili kredibilnosti, kot tisti jasnovidci, ki so za leto 2000 napovedovali konec sveta.

#306

Eh mijau, vol(ilc)i imajo zelo slab spomin. Še najmanj pa jih zanima zakaj je klaja včasih boljša drugič slabša? Četudi so jo sami privlekli na skedenj.

Napovedi se vedno uresničijo! Leta 2000 je resnično nastopil konec sveta! Le pravilno je treba stvari razumeti – interpretirati.
Naj pokažem na primeru iz normalnega življenja. Lovec je ustrelil zajca. Kdaj se je to zgodilo?
1.) Ko je nanj nameril puško?
2.) Ko je pritisnil na sprožilec?
3.) Ko je krogla poletela proti cilju?
4.) Ko je zadela zajca v srce?
5.) Ko je zajec izkrvavel?
Tako kratek čas, pa toliko različnih razlag. Morda bo kdo prvo točko izločil, a je zelo pomembna. Zato nikar ne govori o izgubi kredibilnosti … ;) Če ti ne verjameš v jasnovidnost pusti drugim to pravico. :mrgreen:

“Že ki sem” nocoj zloben, bom napisal še eno:
Kot razvajeni otročaji za mizo, so naši vsakokratni opozicijski politiki. Mama (vlada) ponudi mleko; “Ne, ne bom!” Ponudi čaj; “Ne, ne bom!” Ponudi vodo; “Ne, ne bom!” “Torej boš danes brez pijače; “Ne, ne bom!” :evil:

#307

Bin, torej konec sveta bo, le da malo z zamikom? Takrat, ko se bo vesolje ohladilo.

Kot se je pred začetkom osamosvojitve Slovenije ohladilo navdušenje naših mladeničev za služenje v JNA. Takrat se je iznenada zbudila njihova vest, da ne morejo nositi orožja. Hvalevredno. Vest je ostala budna še potem, ko so novačili v Slovensko vojsko. Plačeniško.

Ampak vest ima svojo ceno. Ko se je razvedelo, kolikšni so prejemki vojakov, ki služijo Natu v tujini, so hiteli s preklici ugovora vesti.

Ker visoki častniki brez vojakov tudi ne bi mogli obdržati služb, je vojska ponudila rešitev: ugovor vesti se lahko prekliče, ali vsaj zamrzne do spremembe okoliščin.

Kajti vojsko mora država imeti, trdijo vsi, ki od tega kaj imajo, od vrhovnega komandanta do zadnjega vojaka, ki sicer ne bi imel službe.

Zato je tudi nastala zadnja kitica pesmice, ki se poje na vižo “Jugoslavija”:

Lastna vojska, to je naša čast,
saj ni važno, če je to balast;
pri orožju se največ da pokrast.

Zdaj so vojaki v tujini,
ne rabimo jih v domovini,
v Sloveniji, v Sloveniji…

#308

Na pravi poti si mijau! ;) Konec sveta bo, o tem, ali bo ohlajen ali zasmojen pa naj jasnovidci kaj povedo.

Sporočam žalostno vest, da je pri nas vest vse bolj zaspana. Tudi kadar se na trenutke zbudi, ji ne pustijo do besede.
Le iz katerega od izvorov je izpeljan “zvest”? :roll:

#309

Pa je uspel. Referendum namreč.

S komerkoli sem se pogovarjal, je glasoval ZA sporazum, kljub temu pa je v našem volilnem okrožju referendum pogorel.

Očitno imam prave prijatelje. Tiste, ki zaupamo v pravičnost predvsem razsodnikov.

Oni drugi, nasprotniki sporazumevanja, oni “VEDO”, kako bodo razsodili proti nam. Ravnajo podobno kot po prvi svetovni vojni, ko bi lahko dobili večji del Koroške, pa tega niso sprejeli, ker so hoteli še več. Potem so dobili manj.

A jih zgodovina ni poučila.

#310

Saj referendum vedno uspe. :mrgreen: Žal ne vedno “nam”.

#311

Bin, imaš prav. Tokrat torej referendum ni uspel, saj je bil izsiljen prav od opozicije.

Škoda le, da stroške referenduma plačamo vsi.

Postavlja se pa eno vprašanje: Ali so ljudje nespametni, ker so v opozicijskih strankah, ali pa so v opozicijskih strankah, ker so nespametni?

#312

Vprašanje brez pravega smisla mijau!

Saj ljudje ne moremo nes-pameti menjati na volitvah. Očitno bi morali med “nenespametne” prištevati samo “proste strelce”. Ljudi, ki ne pripadajo nobeni opciji, a imajo karizmo, ugled med ljudstvom. Vsi ostali kolobarijo med pozicijo in opozicijo. “Prosti” pa tudi niso pametni, saj je vsak njihov trud zaman. Nespametni jih preglasujejo.

Logičen sklep: Vsi politično angažirani ljudje so nespametni! :sad:

#313

Bin, to drži, toda, po naključju imajo eni prav, pa če se tega zavedajo, ali ne.

Pri nas je dolgo krožil en vic, da sta poznana brata, ki vedno uganeta vreme. Ko je eden napovedal dež, drugi pa sonce.

V nekaterih primerih se je volilcem lahko odločati po lastni pameti, ko pa nimajo dovolj podatkov, pa morajo nekomu zaupati, če mislijo, da jih ta ima.

V tem konkretnem primeru nihče nima podatkov, kako bo meja potekala, ker gre šele za arbitražo. Mala večina volilcev je torej bila za to, da arbitraža določi mejo, in zaupala, da bo to storila pošteno.

Sedaj nasprotniki sporazuma govorijo o razklanosti slovenskega naroda, kar je čista demagogija. Če bi slovenske volilce vprašali, ali hočejo celo Istro s pripadajočim delom morja, ne bi bili razklani.

#314

Se strinjam! Posebno z zadnjim stavkom.
V tem primeru ne bi bili raz temveč po – klani. :shock:

#315

Eh, koliko črnila in žolča smo prelili zaradi tega AS.

Pa saj je še otročku v plenicah jasno, kako reči v politiki potekajo. Če gre za nekaj zelo pomembnega, mora opozicija biti proti, ker bi v nasprotnem primeru priznala, da imajo vladajoči prav, to pa vendar ne gre! In potem klepajo argumente in apele, da dobi človek prebavne motnje…

#316

Olna, ali si pozabila napisati en “s”? Ali ni pravilno angleško Ass?

#317

Mijau, :D :D :D

#318

Vidva pa takoj v gate!?

#319

Olna, boš ti vprašala?

#320

V časopisu Dobro jutro sem zasledil novo neumnost:
za pogin čebel so krivi mobilni telefoni. Zanimivo je, na kak način so to ugotovili. Vzeli so dva panja. v enega so dali imitacijo mobija, v drugega pa mobitel, v katerem so dvakrat na dan spustili poziv in ga oddajali po petnajst minut.

Čebele, ki so bile izpostavljene “sevanju”, so izlegle manj jajčec in nehale proizvajati med.

Ne samo, da ti znanstveniki ne vedo, da jajčeca izlega samo matica, ampak so spregledali dejstvo, da bi tudi vsak človek, ki ima mobilca, popizdil, če bi dvakrat na dan moral poslušati klicni signal po četrt ure, pa ga ne bi znal ugasniti.

#321

Hja, večina člankov v časopisih in revijah vzpodbuja potrebo po slačenju hlač. Zdaj pa … ali zaradi tega nataliteta raste ali pada? Nedvomno se ob rednem branju zmanjša potreba po laksativih.

#322

Mijau & Bin, iz tehničnih razlogov sem malo zanemarila šank, pa vročina je, pa itak je manj gostov, ker visijo pred TV-ji…

Pričakujem krizo v soboto: istočasno bo prenos poroke švedske prestolonaslednice in prenos nogometa. Kako se bodo zmenili mešani pari?

(Jaz sem za ljubezen).

#323

Sedaj pa res ne vem, kaj boš gledala. Ali si mislila ljubezen do nogometa?

Poroka dostikrat pomeni konec ljubezni.

#324

@olna
Na domačem dvorišču imam stvar rešeno. :D V soboto ima Dare svoj “tretji program” v živo. Bin bo tam.

Glede zanemarjenosti šanka se boš pred gazdo in morebitnimi inšpektorji zagovarjala. ;)

@mijau
Vedno sem bil prepričan da je drugače. Da je poroka samo zunanji znak (simptom), ne vzrok konca ljubezni. Naj ti verjamem?

#325

Hej vidva, nehajta mi rušiti še zadnje iluzije! :(

#326

Sodobna pravljica gre takole:

On je rekel: “Ali bi se poročila z mano?”
Ona je odgovorila: “Ne”
In potem je živel srečno do konca svojih dni.

#327

Kaj pa ona?

#328

Ona bo nesrečna, ampak si bo sama kriva, ker je zavrnila snubca, ki ni bil frajer.

#329

Ptičja hvaležnost?

Pred leti sem na visok drog namestil ptičjo krmilnico, ki jo dosegamo z balkona, lepo se pa vidi skozi okno dnevne sobe. Narejena je iz lustra, prinešenega iz stanovanja v bloku, tako da ima ravno streho, na kateri je posoda z vodo. Ivanka, ki v glavnem skrbi za hrano ptičev in za dolivanje vode, ima veliko veselje z opazovanjem vrabcev, ki se kopajo v tistem bazenčku. – “Poglej, poglej!”, me kliče. -”Kako počenja.”

Res jih je lušno opazovati, ko zobajo na drobno narezane koščke slivovih cmokov, ki jih vedno toliko napravi, da ostane še zame.

Danes sem pa opazil nekaj, ob čemer sem se začudil. Na tleh balkona, na mestu, kjer skozi vrata zimskega vrta stopamo na balkon, sem opazil tri črne sadeže. Na prvi pogled so se mi zdele robide, kakršne imamo zasajene nedaleč vstran, a še vsaj mesec dni ne bodo zrele. Ker si je Ivanka privoščila svoj popoldanski krepčilni spanec, je nisem mogel vprašati, odkod ji te robide. Lahko bi bile lanske, ki sva jih bila dala zamrznit.

Zbrcal sem tiste robide z balkona, da jih kdo na čevljih ne zanese v stanovanje. Čez nekaj časa sem zopet pogledal na balkon in ponovno sta bila tam dva črna sadeža. Sedaj sem si ju malo bolje pogledal in opazil, da gre za murvo. Pojma nisem imel, da so murve že zrele, pa tudi ne vem, kje v okolici raste kakšno murvino drevo.

Poklical sem Ivanko in skupaj sva se čudila, odkod je to prišlo. Najsprejemljivejša je razlaga, da so to prinesli ptiči. A zakaj to niso kar tam pojedli?

Potem sem malo v šali, malo pa zares, Ivanki “pojasnil” ta pojav. -”To so tebi prinesli v zahvalo, ker jih med zimo kraniš in napajaš.”

Kaj mislite vi?

#330

Zakaj pa se ne bi tudi ptiči – in njihove sposobnosti – še naprej razvijali? Kdo pa pravi, da je evolucija končana?

Mogoče so videli mačke, ki nosijo gospodarju v dar ulov – miši, krte, ptiče. Naš je enkrat privlekel celo pol zajca.

Kaj pa, če so hoteli Ivanki na fin način povedat, da so se preobjedli slivovih cmokov in naj jih od zdaj dela z murvami?

#331

V današnjem svetu ni več “v zahvalo”. Kot razmišlja olna, tudi ptiči se razvijajo.
Opazujta!
Na prezrele murve bodo prišle muhe, te pa bodo ptiči pozobali. Torej jim uničujeta “farmo”. :sad:

@olna
Mačke ne nosijo v dar, temveč se pridejo pohvalit! Posebno če za nagrado dobijo lepo besedo in latvico mleka. ;)

#332

Olna, tvojo zamisel sem povedal Ivanki, pa je postala zaskrbljena, ker ne ve, kje naj dobi murve.

Da mačka ulovi zajca, je že kar podvig, ampak polovico zajca ulovim še jaz, ki nisem več posebno hiter.

Bin, naj te popravim! To bi bil ptičji ranč in ne farma. A zakaj si ne bi ta ranč napravili na krmilnici, kjer ne bi bila napoti? A misliš, da so ptiči tako neumni?

#333

Spet ne razumeš Mijau. ;)
Gre za osvajanje novih ozemelj. Krmilnica je že njihova, zdaj je bitka za balkon.
Če se boste odločili za arbitražo se prostovoljno javljam za glavnega arbitra. (Ne brezplačno!)

#334

Olna, poglej, kakšno številko ti je nesramni Bin spizdil?

Ne moreš mu zaupati, da ne bi tudi v arbitraži za balkon za ptiče navijal.

#335

Bin 331, ptiči, ki dobivajo servirane cmoke, so sami sebi preveč fini, da bi jedli muhe (te prepuščajo tistemu hudiču iz pregovora, kadar je lačen). Torej, nič s tvojo teorijo.

Mijau 332, kako Ivanka ne ve, kje naj dobi murve??? Tiste vendar, ki jih ptiči prinesejo!

Mijau 334, lepo, da vsaj nekdo ščiti moje interese. In ta pogoltni Bin, ki mi je spizdil okroglo številko, se drzne še prijaviti za arbitra! :mrgreen:

Bin 333, zdaj si pa zares oplel. Najmanj, kar pričakujem, je opravičilo v verzih.
:mrgreen: :mrgreen:

#336

No, pa mi je le uspelo, da vaju skregam med sabo.

Olna, morda pa imaš prav, saj se prinašanje murv danes nadaljuje. Jaz sem jim nastavil tudi pladenj, da bi jih tja odlagali, vendar mi še ni uspelo zdresirati jih. Ne da se jim dopovedati, kot da so iz druge stranke.

#337

Nikoli nisem znal z ženskami. :sad:
Sinoči sem svoji obljubljal: Danes igrajo Brazilci, zanesljivo bomo videli gole.
Sedla je z menoj pred ekran … pa so prišli nekateri celo v rokavicah na teren. Cel prvi polčas nobenega gola. :evil: Je šla spat.

Za verze se moram še malo zverzirati.

#338

Bin, če bi imeli na sebi samo rokavice, jaz tudi ne bi šla spat. Takele oči bi imela: :shock” :razz:

#339

No, šment. A vidiš, kako se mi je rokca zatresla!
Torej: :shock:

#340

Bin, ti dostikrat govoriš v zagonetkah, ampak vseeno je čudno, da je tvoja žena nasedla, ko si ji obljubljal gole Brazilce.

Ali si ji pokazal gole Švede, talente?

#341
Dajana

ahahahaha :mrgreen:

#342
Dajana

Hej, morate prebrat, kaj je naredil moj Tamauček danes: http://www.kata.si/blog/kaj-je-naredil-tamaucek-ko-je-bil-lacen/

;)

#343

Dajana, kako lepo zveni tvoj smeh!

#344

Mijau 334, olna 335.
Nisem dovolj kosmat po prsih, da bi bil vsaj v duši P****! Torej bo treba popraviti izražanje.
Je pa res, da v p**** izgine marsikaj.

Opravičilo olni:
Tristotriintrideset,
je sešteto le devet,
šest polkrogov, trije pari,
bin veselje olni skvari. ;)

#345

Dajana, čestitam. Tvoj sin razvija talent “kako se znajti v hudih časih”, če bo kriza še hujša. :D

#346

Bin!

Če pa cifre pomnožim,
dosti več potem dobim;
torej je opravičilo
pravi cilj hehe zgrešilo.

(Če tole ni eden mojih zvezdnih trenutkov!)

#347

Bin,

s tem primerkom poezije
bi moral mad talente se podati,
postaviti ob bok se štrikarije
in petdeset jurjev evrotov pobrati.

#348

Dal se bom, neveden kmet,
od mijauua podučiti,
kakšen talent ima tisti Šved,
ki je zgubil hlače z riti?

Pa za jurje … ni mi mar!
Štrikam včasih ovčjo prejo,
topli “zokni” prava stvar,
vroča ritka pod odejo. ;)

#349

Olna bi, hmmm-m nožila,
rada bi čim več dobila,
devetdeset in še devet,
dobi, če zna sistem zadet.

V toplih julijskih nočeh
po nebeških se poteh,
zvezdni utrinki pripodijo
srčne želje izpolnijo.

Le če na travi nisi sama,
je v utrinku res omama,
vsaka želja se izpolni,
kadar se zabliska olni.
Če za to ne dobim nagrade bom kar utihnil.

#350
Dajana

Olna: :mrgreen: Zvečer je rekel: Joj, jst bi šou spet v tisto mojo gostilno jest. ;)

bin!!!!! kakšen talent ;) ))))) Saj delaš konkurenco najboljši slovenski pesnici vseh časov!

#351

Dajana, ali bo politik, ali bo pa klošar.

#352

Hvala za blagohotno kritiko Dajana. ;)
Za uvrstitev med največje slovenske pesnike bi moral:
1.) Patentirati vsaj nekaj čisto svojih besed.
2.) Znati napisati poved, ki nič ne pove.
3.) Imeti slavne in vplivne “prijatelje”.
Nič od tega pri binu ne boš našla. Torej ne konkuriram. :D

#353

bin: Mogoče pa je slaven “narobna” beseda. :lol:

#354

Bin: Meni se je tukaj malo zapetlalo. Hotela sem povedat, da tisti, ki mislijo, da so slavni (in s tem nujno najboljši) niso vedno to, kar mislijo, da so. :lol:

#355

Bin 349, spet si mi zlomil srce, vse ti je oproščeno. V verzih si me spomnil na…julijske noči…omamo…bliske… :oops: :oops: :oops:

#356

Mijau 351, politik in klošar imata nekaj skupnega: oba se hranita iz proračuna.

Bin 352, saj ni tako komplicirano: ti napiši, kakšne fantastične ocene dobivaš vsepovsod za svojo poezijo, Mijau ti bo vneto pritrjeval in jaz te bom potem proglasila za največjega slovenskega pesnika.
Malenkost, med prijatelji. :D

#357

Se bojim, da bi bila prav ti, draga olna “najšibkejši člen”.
Moja poročila o fantastičnih ocenah sploh niso težava, saj je takih kar precej. :lol: Mijau bi verjetno tudi dostojno opravil vlogo “strokovnega pritrjevalca”, a le kako bi se ti izkazala, ki še pri belem dnevu megleno vidiš? Kakšne reference imaš, da bi tvoja proglasitev kaj veljala? Sploh znaš misliti? Se ti ljubi?
Bi rekel, da vseeno ni tako preprosto! :twisted:

#358

Bin, jaz pri belem dnevu megleno vidim? :shock:

No, malo preveč dobesedno si vzel. Jaz sem si pač obrazec za proglasitev najboljšega pesnika sposodila na enem drugem blogu. Zna biti prav zabavno. :D

#359

Ej, ej, ženske! Zlomiš ji srce, pa ti je takoj vse oproščeno!

Olna, da bi jaz Binu pomagal do slave kar zastonj? Si hecna? Najmanj, kar bi bilo treba, da bi on kot največji lirik mene proglasil za največjega epika.

Bin, ne smeš v lastno skledo srati! Ko te nekdo pripozna za največjega pesnika, ti mora biti jasno, da tisti ne vidi megleno.

#360

Sedaj sem se spomnil na en primer iz slikarstva, ampak ne bom navajal imen, ker ne hodim rad po sodiščih.

Je bil nek akademski slikar, čisto povprečen. Živ krst, razen v njegovi najbližji okolici, ni slišal zanj, pa se je odločil, da se bo šel mentorja. Vzel si je ljubiteljskega slikarja in začel promovirati njegove izdelke. Kdo od navadne raje bi smel dvomiti v ocene akademskega ocenjevalca umetnosti? Njegova cena je rasla, rasla je tudi cena njegovih slik, ki bi jih sicer malokdo hotel imeti na steni, poleg tega pa je rasla, sicer malo manj, cena njegovega mentorja.

#361

#358 /… Bin, jaz pri belem dnevu megleno vidim? :shock: …/
Hočeš reči da ni res? Si mar jasnovidna, olna?

#362

@mijau #359
V tvoje e(zo)pske kvalitete ne sme nihče dvomiti. Si največji živeči pesnik te smeri in tvoje knjige ter njihova priljubljenost (beri prodajanost) med ljudmi to potrjujejo.
Roka roko umije, obe pa obraz namalata! ;)

#363

V Žurnalu so pozvali bralce: kako komentirate vzgojni ukrep v OŠ, po katerem poreden učenec en teden ostane brez kosila?

Na prvi pogled izgleda nepravično. Učenec je med poukom vrgel sošolcu radirko, ali je klepetal s sosedom, pa bo teden dni brez kosila.

Ko pa prebereš, da so te kazni posledica metanja hrane po jedilnici, pa se ti naenkrat ne smilijo več. Čeprav varuh otrokovih pravic meni, da to ni pravilen vzgojni ukrep. Nekateri so tudi mnenja, da je s tem kaznovan le revni otrok, ker si bo bogati lahko kupil pico, a pozabljajo, da otrok revnih staršev ne bo s hrano tako ravnal.

Torej, v nobenem primeru ne bo otrok lačen zaradi tega ukrepa, in le v tem smislu se je treba vprašati, ali je ukrep dosegel svoj namen.

V članku, ki kritizira tak ukrep, nisem zasledil nobenega predloga, kakšna kazen pa bi bila primernejša. Nasploh se vsepovsod govori in piše samo o pravicah, o obveznostih določenih skupin pa nič. Nevzgojeni otroci pa potem postanejo narkomani, kriminalci, lenuhi…

#364

Ej, Bin! Sem že mislil, da si me pohvalil, potem pa si prodajanost omenil…

#365

#364
Ne zameri mijau, tako se mi je zazdelo.
Zadnjič sem si zaželel pogledati v eno od knjig naših največjih umetnikov, pa je nisem našel. Niso zanjo vedeli v knjigarni, ni je bilo v katalogu knjižnice in sem si mislil: Glej glej, razprodali so jo še preden so centri kulture zmaknili svoje riti. Potegnil sem logičen sklep: Knjige največjih slovenskih pesnikov se odlično prodajajo. :mrgreen:
No, k sreči imam Zlato uro iz prve roke. :)
~~~~~~~
#363
Ukrep bo zagotovo dosegel svoj namen, ne da bi bil kdo lačen. (Zakaj ne bo lačnih si že opisal.)

S pravočasnim javljanjem števila “kaznovanih” bo zmanjšana subvencija ponudnikom hrane. Neposreden prihranek šolske blagajne in s tem državnega proračuna.
Mar ni dovolj?

#366

Danes sem s prikolico odpeljal na mestno smetišče kakšnih dvesto kilogramov papirja, lepo zloženega v kartonske škatlje.

Saj veste, nabere se časopisov, revij, reklamnih letakov, pisem oboževalk (ma, se hecam), raznih vabil… Ker sem eden od pridnih ločevalcev smeti, tega ne mečem v svoj kontejner, ampak spravljam v kleti, dokler se ne nabere toliko, da se splača odpeljati na smetišče.

Pa ne pišem tega zato, da bi se hvalil, ampak želim, da mi pomagate nekaj pogruntati.

Namreč, ko sem vse kartone s papirjem zmetal v za to pripravljen zabojnik, me je uslužbenec na smetišču napotil v nekakšno pisarnico, kjer sem uradnici moral zaupati svoje podatke. To sem brez obotavljanja storil, saj nisem imel kaj skrivati. Navsezadnje bi me lahko izsledili tudi po registrski tablici avtomobila.

Ker sem pa razmišljujoč tip, ki ni vajen vedno sprejeti vsega “zdravo za gotovo”, kot to rečejo naši južni bratje, sem vprašal gospo, zakaj rabi te podatke.

- “Ne vem, tako imam naročeno”, je bila kratka. Ko pa sem jo izzval, češ, kaj sama misli, zakaj je to potrebno, se je malo bolj razgovorila. Da je to potrdilo zame koristno, in naj si ga shranim, da bom lahko dokazal, da sem tja pripeljal papir, če bi kdaj inšpektorji kaj raziskovali.

Kot star skeptik sem si zamislil, kako bi naj to izgledalo. Inšpektor najde med papirji kuverto z mojo adreso (pismo moje oboževalke, he, he, je itak drugje), in ugiba, kako se je ta kuverta znašla na smetišču. Potem se pripelje k meni domov, jaz pa mu pokažem tisto potrdilo, da sem takrat pa takrat pripeljal papir na smetišče, zato odpade sum, da sem ga vrgel v svoj smetnjak poleg olupkov od kumaric.

- “Ja veste”, mi je dodatno obrazložila uslužbenka, – “je zadnjič prišel k nam en možakar in je skoraj jokaje prosil, naj mu naknadno napišejo potrdilo, češ, saj veste, da vedno pripeljem k vam. Inšpektorji so mu namreč odredili kar visoko kazen.”

Več o zadevi ni vedela.

Jaz pa sedaj tuhtam, kako je eno z drugim povezano. Za vsak primer pa sem tisto potrdilo spravil.

#367
nomercy

o šit — v katerem koncu SVN pa inšpicirajo??
A kanalizacijo tudi pregledajo, če slučajno v nuji cajtng papir porabim namesto, da obrišem na steno :( :)

#368
dare

No, jaz mislim predvsem, da tako skrbno ravna le redkokdo s papirnatimi odpadki. Ker pa si pripeljal na deponijo poleg vsega še relativno veliko količino, so te zabeležili z vsemi tvojimi vitalnimi podatki vred in te deli v kompjuter. Potem enkrat bodo za to izbrani eksperti določili katero smreko si rešil gotove pogibelji in to smreko bodo poimenovali po tebi. Čez sto let bo to strahovito visoko in debelo drevo in na deblu bo pribita tablica, kjer bo z velikimi črkami zapisano, komu in zakaj se ima dotična smreka zahvaliti za svoje dimenzije in starost. A zdej zastopš?? Nikar ne išči v vsem samo slabih reči :) !?!

#369

Nomercy, o tem bom drugič vprašal, vendar mislim, da so za kanalizacijo drugi inšpektorji.

Dare, sedaj sem potolažen. Kaj vse sem že poskušal, da bi nekaj za mano ostalo, sedaj pa ta moja smreka!

#370

“Bog ti daj” debelo smreko mijau. :)
“Bog ne daj”, da bi imel na svoje ime registrirano firmo, katere stranski produkt (odpadek) je tudi papir. :shock:
Dobro informirani prodajamo svoja obča(nska) imena takim podjetnikom. :mrgreen:
Ja, certifikati so zahtevne zadeve, je že Dare zapisal. Inšpektorji pa sploh.

#371

V televizijskem studiju so naši nogometni izvedenci po zadnji tekmi naše reprezentance, sicer šokirani, ker se je tako nesrečno razpletlo, ugotavili, da pa je vseeno nekaj dobro: po teh igrah svet ne bo več zamenjeval naše Slovenije s Slovaško, ki je na tem prvenstvu pokazala znatno manj.

A že kmalu so se Slovaki izkazali. Premagali so Italijane, pa gredo naprej v osmino finala.

A ne bi bilo za nas bolje, če bi nas svet še naprej zamenjeval za Slovaško?

#372
~ nagajivka ~

Nikakor Mijau! A sploh veš kaj bi se v tem primeru lahko zgodilo???

Naprimer:

V beli hiši sredi noči zazvoni rdeči telefon.

Predsednik zehajoče: “Jaaa?”

Pridušen glas: “To je ukaz … nemudoma odprite tisti črn kovček … in pritisnite sprožilec za takojšnje uničenje Slovaške!”

Predsednik: “O.K.”

Na CNN čez 15 minut: “Breaking-news! Breaking-news! Sporočamo, da je z zemljevida izginila Slovenija!”

Rdeči telefon ponovno zazvoni …

Razjarjeni glas: “What a hack?!?! Pa kaj si ti normalen???” :mrgreen:

Predsednik: :shock: “Ups … pa sm zgleda menda res mogu neki pobrkat …
Shit. Ja sorry, no … ” :oops:

#373
~ nagajivka ~

Jebelacesta Mijau! Nisem vedela, da je tvoj šank tako obiskan.
Nekaj minut zatem, ko sem objavila zg. komentar, je pozvonil še moj telefon … nisem upala dvignit slušalke … ;)

Breaking-news:
Pomiri se Obama. Ni letelo nate. Prav nič rasista ni v meni. Prisežem!

Evo ti v dokaz:

~~~

Na letalu v ekonomskem razredu:

Belec mukoma sede poleg temnopolteža … nekaj prezirljivega sikne
in že tleskne s prsti – v poziv stevardesi.

Svetlopolti potnik nestrpno: »Sedež ste mi določili zraven črnca! Zahtevam, da mi nemudoma najdete drugo mesto. Ne bom sedel poleg nekoga, ki je iz tako manjvredne in osovražene skupine!
To je zame enostavno – nedopustno!«

Stevardesa vljudno: »Pomirite se prosim. Skorajda vsa mesta na letalu so že zasedena, vendar bomo nastalo zadrego poskušali nekako urediti. Bom takoj preverila, če je še kje kakšen sedež prost.«

Po nekaj minutah se vrne in svetlopoltemu pojasni:
»Žal je v ekonomskem razredu vse zasedeno. Govorila sem tudi s kapitanom, ki mi je zagotovil, da tudi v »business class« ni nobenega sedeža več na voljo. Je pa zato eno prosto mesto v – »high class separeju« – v prvem razredu.«

Svetlopoltemu od zadovoljstva zažarijo oči. V svoji namišljeni veličini se porogljivo posmehne temnopoltemu in že z roko plane po ročni prtljagi … vendar … se stevardesa v tem trenutku nagne k temnopoltemu in nadaljuje: »V naši letalski družbi sicer ni v navadi, da bi presedali ljudi iz ekonomskega v prvi razred, a glede na okoliščine, bi bilo res nedopustno, da bi vas pustili sedeti poleg takega domišljavca.«

~~~

#374
~ nagajivka ~

In potem je, jasno, temnopolti sledil stevardesi – do separeja.

#375
~ nagajivka ~

Ampak … to še ni konec zgodbe.

#376
~ nagajivka ~

~~~

Na letalu v separeju:
(upesnjena šala)

Pri oknu na letalu blondy drema,
k njej prisede naspidiran advokat.
»Hej! Meni je dolgčas! Bi se šla igrat?«
jo prebudi iz sna njegova vnema.

Prijazno dama ga zavrne. Trema?
Ne! Le v svojem snu hotela je ostat,
da raziskovala skozenj bi podstat.
In je želela miren let obema.

Čez čas jo advokat že spet poruka:
»Hej! Igra je zabavna, zanimiva,
nikar priložnosti ne zamudiva,
res enostavna z malce je poduka!«

Zazre se blondy vnovič v pismouka:
»Žal nisem danes prav pogovorljiva.«
A on nemira svojega ne skriva:
»Prosim! Obljubim, da ne bo vam muka!«

»No, pa mi razložite (vljudno reče)
poanto igre … ko tako ste vztrajni …«
»Se vam obetajo zaslužki bajni -
(odvrne on), brez sreče opoteče!«

Že nagovarja jo na pol roteče:
»Zaslužek vaš lahko je zgornji, skrajni,
kar 500 evrov prec-takoj v ‘blagajni’,
če boste upoštevali sledeče:

Najprej jaz zastavim vam vprašanje,
vi pripravite le evrov svojih 5.
Če odgovor vaš s tišino bo prežet,
mi jih izplačate, dobim priznanje.

V primeru pa, da se izkaže vaše znanje,
ali pa, če meni ne uspe zadet,
vam kar 500 eurov moram jaz odštet!
Zračunajte vendár! Pustite sanje …

Premislite! Ko boste na potezi,
podajte mi enigmo sila težko,
da tuhtal bom in škilil v beležko,
naj se potim kot Kristus v genezi!

Nisem vseved, a res veliko vem,
snubim vas, sprejmíte vendar ta izziv,
naj vam dokažem – sem nenadkriljiv,
možganski trust, v iznajdljivosti ekstrem!«

(Razmišlja dama v sebi: »Mar mi tvezi?
Misli resno? Gospodič ta je smeško!«)
»Naj bo. Pristajam. Sliši se nebeško« -
… odvrne in mu stisne dlan v sintezi.

Že on z vprašanjem prvim se potrudi:
»Razdalja od Zemljé pa do Saturna???«
Koj blondy (nonšalantna, a kulturna),
mu brez pomisli evrov 5 ponudi.

Zariše advokatu se nasmešek …
(to je postavka /hipna! ne pa /urna!
ves navdušen … ) a glej, že dama urna
z vprašanjem zanj – dodaja mu pospešek:

»Zjutraj s tremi nogicami spleza gor,
zvečer pa s štirimi nazaj prileze.
Brez sprenevedanja in brez pretveze,
kaj je to? Povejte brž, gospod, signor.«

On tuhta … se poti … po bradi praska,
nima pojma … je žival, morda kak stvor?
»En moment, trenutek, prosim, por favor!« -
zalista po beležki … a brez haska.

Seže v aktovko, svoj mobitel vključi,
prijatelja pokliče – genialca,
… nit’ ta ne ve … takole iznad palca.
Prenosnik vklopi, googla … in se muči,

srfa, išče, brska, mejla … vse zaman.
Po dobrih urah dveh gospod odneha.
Predrami spečo blondy, ta zazeha,
ga ležerno vpraša: »Je odgovor znan?«

»Na mojo žalost – ne! A vam v veselje -
izvolite – (poda ji 500 evrov)
saj deal je deal, ne bom se šel manevrov!
Pa vendar sem napet od znatiželje …

da vsaj kolega potešim – na firmi,
me zanima kje je te uganke kleč?!
Povejte torej … kaj je to za ena reč,
ki s tremi pleza gor, navzdol pa s štir’mi???«

Oči se zaleskečejo obema …
Spet blondy brez pomisli v taško seže,
koj brez besed še evrov 5 postreže
… z nasmeškom pritajenim zdaj zadrema.

~~~

#377
~ nagajivka ~

Ne, Mijau, ta iz zg. pesmice ni bil temnopolt.

#378
~ nagajivka ~

Dobr, dobr, no. Ne se zdej jezit name. Zmotila sem tvoj nastavek za resno debato o fuzbalu. Sori. Evo, že popravljam vtis:

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=xdGlE5id_NA&feature=related

~~~

Jah tko to je. Jaz to vse razumem. Človeka pač kdaj prime, da bi kar zaplesal.:)

Tudi mene. Kadar so podaje lepe, se razume …

#379
~ nagajivka ~

In ker mi je Mijau (vsaj doslej) veliko dobrih podaj namenil (pa ne le meni), sem z njim vedno z veseljem zaplesala.

Remember?

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=mxPgplMujzQ&feature=related

~~~

Nagajivka: “Mijau, hvala ti za ples. Ampak … zdaj sem pa vsa zadihana. Prileglo bi se mi nekaj osvežilnega. Recimo sveže stisnjen pomarančni sok, s tremi kockami ledu.”

Mijau: “S slamico ali brez?”

Glas ob šanku: “Ma pust jo babo. Nej si tisto slamco kr sama iz glave ven pocukne … hik …”

Lepo preživi/te poletje pa … hejj, čimveč smeha in sproščenega vzdušja – želim VSEM. :D

#380

Nagajivka, ta tvoj poskus, da vse zamujeno naenkrat “noter spraviš”, ti je skoraj uspel.

A vedi, da ti ne zamerim, le žalosten sem bil.

Zelo lepo si tisti vic o advokatu in nepravi blondinki v stihe predelala. To sem tudi jaz včasih počenjal, sedaj se mi pa več ne da. Sem namreč pri tem prepočasen, ker primerne besede pravočasno ne najdem.

Sem tudi jaz malo svoj blog zanemaril, ker sem mislil, da so vsi bralci že na morju. Pa bom sedaj enega napisal za tiste, ki se pripravljate na dopust.

Na recepciji hotela nekje v Afriki goste opozarjajo:
- “Nikar se ne prestrašite, če vam bodo podgane ponoči skakale po sobi. Takoj bodo prilezle kobre in jih pospravile.”

#381
~ nagajivka ~

Mijau, tole je pa že vizionarska šala … Zato tvoja samokritika, češ da pravočasno ne najdeš primernih besed, (žal) ne vzdrži vode!

Evo še eno o strupenih kačah:

Na neobljudeni plaži seksata Slovenec in Črnogorka. On se kar naenkrat zdrzne, pod kamnom opazi celo gadjo zalego in začne vpiti: “Kače! Kače!” ČrnoGorka pa … “uskoro če … evo … sad če, sad če …”

Žalosten bil? Nikar …
Velikokrat sem pomislila nate in na tvoj blog, le preokupirana sem bila z delom in drugimi prioritetami. In končno dočakala poletje, čas oddiha, čas za razbremenitev ob lahkotnejših temah, čas popolnega odklopa od vsega!

Tudi tebi in Ivanki želim prijetno dopustovanje, kjerkoli že bosta.
A veš, da sem vama danes popoldne (na daleč) pomahala, ko smo (familijarno) drveli iz Murske proti domu? V vaših koncih je zmer’ luštno. Tako in drugače. V minulih dveh dneh, med Štajerci, Prleki, Prekmurci … sem se pošteno nasmejala. Naš kak je tou … vej pa san tüj malo pogučala, gêli …;)

Lejko nouč, Mijau.

~~~

Lepo bodi in užij poletje:

http://www.youtube.com/watch?v=KDY4nR1IqCs&feature=related

~~~

#382

Nagajivka, ali se odpravljaš na obiski Afrike?

Če te bo pot tja peljala mimo Ptuja, se oglasi. (Vem, da od nas Afrika ni daleč, saj se en črnec na Ptuj vozi s kolesom.)

Zadnjič sem spoznal psička, ki ve brati. Kako to vem? Peljal sem se po cesti z avtomobilom, šipe sem imel zaprte, ko se je naenkrat nek kužek z druge strani ceste zagnal proti avtomobilu in besno lajal. Ženska, ki je imela psička na povodcu, ni dopustila, da bi napadel moj avto, ko je ta prebral tablico.

Olna in Bin bosta vedela, zakaj.

#383

Prizadeval si bom za čimvečje obranjevanje psov.
Tako bo tvoj avtomobil zaščiten pred sindromom obcestnega kamna.
Kaj če bi … uvedli registrske tablice tudi na bokih avtomobilov?

#384
~ nagajivka ~

O, Bin.

Ko sem nedavno po vseh predalih na PP preletavala vsebine in se osredotočala zgolj na vkup nabiranje sonetov (za zbirnik), sem »na dnu ladlca« »Pornerozija« (arhiv Julij 08) odkrila še nekaj vaših, zamujenih, bolj svežih – letos spisanih komentarjev in stihov. Povleklo me je v obujanje našega začetnega entuziazma in smeha polnih dni, pa sem potem vnovič prebirala sestavljanko zgodbe, ki smo jo takrat tam skupaj pletli (napletali, zapletali, razpletali … ) in se ob tem spet prav fino nazabavala.:)

No, in zdajle me je (bolj v šali kot zares) prešinilo, da zna kdaj kak “Adam” bit nekoliko podoben tistemu liku sv. Petra (iz komentarja #171 – http://prostepoljane.blog.siol.net/2008/07/21/pornerozija/#comments ), ki si na prvo žogo rad nekako preafektirano /prekonkretno umišljeno/preozko usmerjeno/preosebno umevano/ prevaja misli Eve ???

(moj prevod dialoga iz Pornerozije: v vsaki ženski je kdaj malo Eve
in v vsakem moškem je kdaj malo Adama … in obratno …);)

~~~

Mijau #382: Preden odrinem (pa ne v Afriko), še tegale na “aktualno temo” priložim:

~~~

Adam in Eva se po nekaj tisočletjih znova srečata ob šanku, da bi končno pošteno poklepetala.

Eva: “Kako si Adam, kaj počneš?”

Adam: “Veš, po izgonu iz raja sem podedoval en velik kos obdelovalne površine na Zemlji in sedaj pač malo kmetujem. Kaj pa ti?”

Eva: “Veš jaz sem pa po izgonu ugotovila, da imam nenavaden dar, da se lahko pogovarjam z živalmi.”

Adam: “To ti pa rad verjamem. Pejd, greva na moj del kmetije, da bova ta tvoj dar preverila.” In sta šla. Sredi urejenega gaja se vsedeta na klopco. Pridruži se jima kuža in cvileče zalaja.

Eva ga pogladi in reče: “O, ti ubogi kuža. Ampak te razumem.
Ja, vem, da se bojiš mačk.”

Adam presenečeno: “Ja kako pa veš?”

Eva: “Ja kuža mi je to ravnokar povedal, ane.”

Ni minilo dolgo časa, ko se prikotali še kosmata kepica in potiho zamrnjavka: “mijaaau”
Eva reče: “Ah, saj vem, saj vem. Tale kužek včasih rad malo pretirava in se potem v svoji namišljeni ogroženosti kar naprej zaganja vate in bevska tja v tri krasne. Vanj nikoli ne pihaš brez razloga. Le v samoobrambi.”

Adam presenečeno: “Ja kako pa to veš?”

Eva: “Ja iz mijaukanja sem razbrala, ane.”

Potem sta vstala in se odpravila še na ogled preostalega dela kmetije. Sredi travnika vrtiček, sredi vrtička skalnjak. Opazovala sta vseh sort pisanih cvetic; in glej, že kmalu se izpod kamnov zasveti luskinast rep in zasliši se siiiiiiiiiiik (sik!). A še preden je Eva karkoli rekla, je že Adam pošteno zakričal: “Eva! Ne bodi naivna! Nikoli in nikdar verjeti hudobni, pokvarjeno-hinavski, zavistno-zlobni, maščevalni kači (oz. kačonu)! Njene domišljije ne vodi vest!
Skoraj vse kar pravi – tvezi! Resnice ne prenese, zato živi v laži –
s katero zavaja slepce, saj drugače, ubožica, niti ne zmore in ne zna!”

~~~

Zdaj pa zares ciao!

:D

#385

Ko sem omenil, da bosta Bin in Olna razumela, zakaj je pes lajal, sem se, očitno, zmotil.

Ostane mi le še Olna. Pa morda Dare.

#386

Lepo se imej nagajivka, na svoji skalci. :)
(Še dobro, da je v vsaki ženski vsaj malo Eve …)

@mijau
Nič več ne bo tako … so dejali pred leti. Tudi med mačko in psom ni nič več tako. ;)
Verjetno se ne bi strinjal z željo, da bi več psov znalo in hotelo pišati, zato sem jim privoščil samo branje. :twisted:

#387

Sem vedela, da je Bin razumel, le reagiral je majčkeno prezapleteno. :)

(Za nevedne: Mijauov avto ima registrsko “številko” MIJAU).

#388

Bin, kolikor mi je znano, psi že dolgo vedo pišati.

Za nepoznavalce hrvaškega jezika (pišati = lulati).

#389

Ne poznam dovolj delovanja ministrov v naši vladi, da bi lahko realno ocenil njihovo delo, vendar pa sem si o nekaterih le ustvaril neko pozitivno ali negativno mnenje.

Med ministri prejšnje vlade mi je tako pozitivno deloval minister Virant, tako da sem upal, da ga bo premier Pahor pustil še naprej ministrovati. A očitno je prevladal pohlep njegovih koalicijskih partnerjev, ki se najbrž ravno zaradi stolčkov “prišlepajo” zraven. (Pozneje se mi je Virant malo “zasral”, ko se je spustil v razlaganje, zakaj je sporazum o reševanju mejnega spora škodljiv.)

Ta uvod sem napravil zaradi novice, da odstopa minister Lahovnik, za katerega sem si prav tako ustvaril pozitivno mnenje, pa mi je žal, da je to storil.

Da izstopa iz stranke, ki je, po mojem, nastala zaradi osebnih ambicij ustanoviteljev, mi je razumljivo, a zakaj, pri hudiču, ne more ostati minister v vladi, ki vlada v imenu vseh državljanov Slovenije?

Tu Pahorju zamerim, da se ne postavi “na zadnje noge” in ubrani ministrski stolček za Lahovnika.

Če pa je razlog za odstop drugje, pa Lahovnik kot podgana zapušča potapljajočo ladjo, potem pa zamerim njemu.

#390

Mijau, najbrž je bilo pri Lahovniku vsega pomalo.

Ne vem kako “strankarski” se mi itak nikoli ni zdel in je bil v stranki najbrž predvsem zato, da je sploh lahko kandidiral na volitvah. Torej iz formalnega razloga.

Verjetno mu tudi res ni pasala situacija z Golobičem in njegovo Ultro. Tudi, če je bilo strogo po reglcih vse v redu, ni (bilo) higijenično in še vedno ni. Takole na pamet bi rekla, da Lahovnik ve še kaj več, vendar ne sme (ali noče) s tem v javnost.

In da mu v tej finančni situaciji (in v tej vladi) ni več kaj dosti do ministrovanja, mu gre kar verjeti. Da je malce nepošteno oditi v tem trenutku, pa tudi drži.

#391

Ta pripetljaj ni za pritožno knjigo, a moram ga nekje povedati, ker me je rahlo prizadel, pa je pravo mesto, da ga povem ob šanku ob šilčku slivovke.

Na parceli ob hiši imam pet jablan, majhnih, tako da večino lahko oberem kar s tal. Lani ni bilo skoraj nič na njih, zato pa se letos veje kar šibijo pod sadeži. To so rane sorte, za pojest sproti in jih ne moreš spraviti za zimo. Zrele vsak dan odpadajo v mehko travo; vsak dan jih je več, pa jih z Ivanko ne moreva pospraviti, ne presna, ne v kompotu ali štrudlu. Včeraj sem jih za eno vrečko nesel k sosedu in ga prosil za pomoč.

Danes zjutraj pa sem peljal kontejner k cesti, ker pobirajo smeti. Pod drevesi je bilo spet kup lepih rdečih jabolk, pa sem prišel na idejo, da z njimi razveselim še smetarje. Vzel sem papirnat pladenj in nanj naložil jabolk, kolikor je šlo gor, in pladenj dal na poklopec kontejnerja. Ko sem zaslišal smetarski avto, sem stopil na balkon, da vidim, kako si bodo tista jabolka pospravili. Prvi je dvignil pladenj, nekaj rekel drugemu, nato pa dvignil pladenj in ga z jabolki vred vrgel v smeti.

Malo me je zabolelo, zato sem se tiho odmaknil z balkona. Ivanki, ki je sedela na fotelju s kavo v rokah, nisem niti omenil tistih jabolk.

#392

Ja vidiš mijau, sem ti vedno pravil …
Več otrok bi bilo treba imeti, pa bi vsa jabolka pojedli. Ti pa “NE!”
Kar bodi žalosten. ;)

#393

Jaz se bolj zanašam na upokojence, četudi si jih mnogi morajo lupiti.

Otroci so bolj navdušeni nad nekimi “snikers”.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !