PARALELNI SVET

Datum objave: 16.02.2009 ob 10:47
Kategorija: miks

Mnogo se zadnje čase govori o takoimenovanem paralelnem svetu. Eni vanj verjamejo, drugi ne. Za nekatere, ki pišejo znanstveno fantastiko, je to hvaležna tema.

Jaz verjamem v paralelni svet, ker sam živim v obeh.

Prvi je ta, v katerem sem upokojenec, ki živi s svojo partnerico v lepi hiši (lahko bi tudi pridevnik postavil pred partnerico), družim se s prijatelji, s katerimi hodim na morje, skupaj proslavljamo jubileje, pri meni doma treniramo in tekmujemo v visečem kegljanju, igramo karte…

Drugi pa je ta svet, svet interneta, v katerem imam druge prijatelje. To ste vi, ki sedaj to berete, se z mojimi objavami strinjate, ali pa ne. Mnoge poznam po tem, kako razmišljajo, ali po tem, kakšna glasba jim je všeč, ali so strpni, ali pa komaj čakajo, da ti lahko kakšno zabrusijo. Tudi tukaj so mi eni ljubši kot drugi, in mnoge med vami bi želel spoznati tudi v tem, realnem svetu.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Ponedeljek, 16. Februar 2009 ob 10:47 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

14 komentarjev na “PARALELNI SVET”

#1

Ja, saj se je tudi ta strašni internet preselil v naša stanovanja iz znanstvene fantastike. Včasih so samo na Enterprisu imeli možnost z nekom , ki je nekje daleč , govoriti in ga hkrati videti na ekranu. Zdaj pa ima to lahko za par evrov vsak mulc v svoji sobi. In tako, glede na to, da je zdaj jasno da to ni neka posebna reč, bi bilo res pametno, da bi kdaj pogasili te naše kište in se raje dobili ob kriglu pira. Na primer :) !

#2

Mijau! A t’kole nas ti za hrbtom opravljaš??? A? ;)
Veš kaj … tole ti bom zabrusila nazaj:

Ta “paralelni blogosferni svet” je kot nekakšen “WONDERLAND” … kjer v orkestru vsakdo igra na svoj inštrument. Kadar smo pozorni do zvena vsakega posameznika – in uglašeni z vsaj ožjimi člani benda – zna bit melodija res prav prijetna in dušebožajoča. Ko smo razglašeni, trpimo ob mukotrpnih disharmoničnih zvokih ali celo vsesplošni kaotični galami. Na srečo smo pa večinoma bolj ali manj nekje vmes. No, vsekakor je najlepše, kadar smo v sozvočju … ;)

http://www.youtube.com/watch?v=Xkw5726qh8I&feature=related

Nekateri vztrajajo pri tem, da ta virtualni – paralelni svet – nima nič skupnega z realo. Še kako jo ima! Zelo podobno, če ne na trenutke celo bolj intenzivno, doživljamo vse te medsebojne odnose v komunikaciji preko spleta. In to postane naša stvarnost, ki vpliva na naša čutila, um in duha.
Med drugim razvijamo tudi empatijo (kot sposobnost vživljanja v bitja na oni strani zaslona), intuicijo ipd; in bolj kot se medsebojno spoznavamo, bolje smo se sposobni (za)čutiti in (po)doživljati skupaj s sogovorniki. Tkemo vezi. Hočemo, nočemo … tovrstna komunikacija JE poseg v našo “zasebnost” v tem pogledu. In prav imaš, Mijau, z nekaterimi se bolje “poštekamo”, z drugimi malo manj, z nekaterimi pa sploh ne. Kot v stvarnem življenju.

Mijau, se ti je že kdaj zgodilo, da si na tipkovnici pogrešal tipko “catapult” ali pa “teleportacija” … do sogovornika ??? Ha?
Meni že večkrat … :D ;)

p.s.: Je pa blogiranje – kot način komunikacije v medijskem svetu – ena čudovita možnost tudi za samospoznavanje in izražanje sebe, skozi svoje misli, čustva …

#3

Najlepše je “tam vmes”, mijau! ;)

Na prehodu med enim in drugim svetom. Tam je tretji svet! :)

#4

Bin, ko sem prebral prvi stavek, sem mislil, da na nekaj drugega cikaš. :oops:

#5
vlatka

mijau,

med mojo dušo in tvojim srcem :D :D

#6

Ne bi vedel, na kaj si pomislil, mijau? ;)

Se mi zdi, da je tudi tam, kamor je mogoče pes taco molil, neke vrste prehod. Med zunanjim in notranjim svetom. :)

#7

Pismo, maček!
A veš da imaš prav. Doslej sem razmišljal o paralelnem svetu, kot o nečem abstraktnem.
Ta paraleni svet, ki si ga definiral zgoraj pa je kar precej konkreten. Je kot dialog s samim sabo, a vendar poteka na nek način zunaj mene.

#8

Ooo, kakšno presenečenje … ;)
Hvala ti, dragi virtualni prijatelj iz paralelnega sveta, za tako izčrpen komentar, ki si mi ga v repliki namenil.

Pismo, Mijau!
A tkole ti mene ignoriraš??? A?

Zdej pa tko. Za kazen, (kazen mora bit vzgojna), bom nocoj (še pred odhodom) odprla na svojem blogu nov post, v katerem te bom 100% pooblastila za popolno skrb zanj, (večino vrat v hiši sem sicer zaklenila) in tako boš od jutri naprej – za vse kar se bo v tej “garsonjeri” dogajalo, odgovoren ti. Tko. Znajdi se kot veš in znaš! Pa, da mi ne boš kdaj očital, da sem čisto celo bajto zaprla. Ne, dragi friend, za prijatelje je vedno vsaj en apartma odprt!

Ja, vem, sliši se naravnost grozno, (kot ponavadi iz moje jezikave goflje), ampak veš, še bolj grozno bi bilo, da bi vsi nestrpni, goreči in redni bralci tvojih zgodbic, bili z neobjavljanjem nadaljevank “VEROČKA” nepojmljivo prikrajšani za literarno-romantične užitke, ki si nam jih doslej redno ponujal. Krivično bi bilo, prav zares.

Mijau, hočeš – nočeš, ti si odslej Don Kihot na Eho-Bit. In da ne slišim nobenega ugovarjanja :!:

Si boš ti zapomnil tole ignoranco … A se tako skrbi za goste – komentatorje??? A?

;)

#9

Oh, moja prelestna Dulcineja, če bom le znal, če bom le znal!

#10
drmagnum

Marsikaj je vzporedno z nami pa če v to hočemo verjeti ali ne.

#11

Hej, šele zdaj sem odkrila tole novo temo. Very interesantno.

Bin in Mijau v prvih štirih komentarjih – glej ti packe!!! :D

Meni se zdi, da je največja prednost debatiranja po blogih ta, da ne moremo drug drugemu vpadati v besedo (ali se fizično zravsati – kolikor nekatere “poznam”, bi se najbrž znašla tudi kakšna čreva na plotu). Hočeš nočeš je treba komentar prebrati in nanj šele potem napisati odgovor – morebitnih glasnih komentarjev pa druga stran k sreči ne sliši.

Če bi vsi, ki komentirajo, sedeli v istem prostoru in bi debatirali v živo, bi govorili drug čez drugega ali si skočili v lase in bi bilo čisto neužitno.

Jaz imam hecno navado, da si ostale blogerje predstavljam in če potem katerega vidim na sliki – osebno nisem še nobenega spoznala – primerjam “svojo” sliko s pravo. Običajno sem tako blizu, da je kar srhljivo!

#12

Olna, dobro si to opazila. Že tako so nekateri komentarji podobni prepirom (PO-JEZIJE), če bi pa lahko še hkrati govorili, bi bilo pa že podobno okrogli mizi, kjer je Jelinčič zraven.

Ne bom te tukaj spraševal, kako si me predstavljaš. Vprašal pa te bom na srečanju blogarjev in verjamem, da boš iskrena.

#13

Mijau, ne bi bilo kot okrogla miza z Jelinčičem, ampak okrogla miza z več Jelinčiči (po pravici povedano sicer mislim, da v vsakem od nas čepi, vsaj občasno, en mali Jelinčič).

OK, ti bom po pravici povedala, ali je tvoja virtualna slika podobna realni, ko se bomo spoznali. Sem že firbčna!

#14
kamper

Kar privošči si paralele,pa še kaj zraven :lol:

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !