PREDSTAVLJA SE
Na enem postu sem zagledal očitek, da v zadnjem času nič ne objavljam. Pa naj bo to prekinitev posta.
V našem društvu upokojencev na Ptuju smo pričeli z akcijo, povezano z našimi gostinskimi obrati, in jo imenovali “Četrtki na Ptuju”. Cilj tega je, med drugim, vrniti v lokale nekadilce, ki so jih kadilci pregnali, seveda pa smo jim morali dati novo vsebino. To je mešanica glasbe, humorja in razstav. Nekaj o tem najavlja “avizo”, ki se poje na melodijo “Bela snežinka”, in gre takole:
Vprašal sem, kaj se dogaja, / nihče povedal mi ni. / Vidim, da notri gre raja, / vsak mimo me hiti. / Nekdo za rokav me potegne, / poznani mi neki gospod, / kar mimo mene pobegne, / jaz pa za njim grem not’. / Smeh je, čuj, notri smeh je, / se zbrana družba nekomu smeji. / Gledi, tu zraven prisedi, / naroči pijačo, pa smej se še ti.
Ker sem prvi na vrsti, sem od dveh planiranih četrtkov enega že oddelal, drugi, 24. 1. pa me še čaka v hotelu Park. Razstavljam nekaj svojih slik, nekaj obdelanih korenin, oziroma štorov, recitiram šaljive pesmi iz svoje zbirke pesmi “Zlata ura”, povem kakšno zanimivo dogodivščino iz svoje preteklosti itd. Moji gostje bodo še pisatelj Tone Partljič, novinarka Nevenka Dobljekar, amaterska igralka Katja Markež, ki je upodobila Partljičevo “Čistilko Marijo”, ter mlada glasbenica Špela Horvat.
Ker se vse dogaja v gostinskem prostoru ob pijači, smo vsi gosti na istem nivoju (ni odra), zato lahko tudi vsi sodelujejo s pripovedovanjem šal in podobno.
17.01.2008 ob 22:07
Vau. No, lepo, da si se spet pojavil tudi na tem odru.
18.01.2008 ob 04:08
Mijau, zelo domiselno, še vedno ti žilica ne da miru. V tako prijetni druščini, bi si želel, kar preseliti v Ptuj. Brrr, vzrok, da tega ne storim je dejstvo, da je tam je prekleto mraz. Sicer pa prav gotovo še kaj poročaš o dogajanju, kaj pa televizija, ali ne bo snemala?
23.01.2008 ob 05:49
Zakaj upokojenci nikoli nimajo casa?
Zato, ker morajo po tri krat v trgovino, preden se spomnijo, po kaj so prišli
.
26.01.2008 ob 11:09
Grison, čeprav je temperatura tukaj nekaj nižja, kot na Primorskem, še nihče ni zmrznil, kar si pa napisal o prijetni druščini, pa je res. Vendar pa je treba vložiti nekaj truda, da se taka druščina skupaj zbere. Če si pa mislil priti samo zaradi Toneta Partljiča, bi bil razočaran prav tako, kot tisti, ki smo bili tam. Namreč, prebukirali so ga na drug kulturni dogodek, obljubil pa je, da bo prišel ob drugi priliki. Ker si omenil televizijo, bom tu zapisal del svojega nagovora publiki o tem načrtu, tisti, ki boste to brali, pa ugotovite, ali gre za resni projekt.
“Začeli smo skromno, kot se za upokojence spodobi, toda imamo postavljene visoke cilje, le da še nismo do konca pretehtali, v katero smer se naj podamo. Ena smer je, da naše oddaje posnamemo in jih pokažemo preko televizije našim gledalcem. V ta namen se lahko dogovorimo z našo nacionalno televizijo, ali ustanovimo lastno komercialno televizijo. Vsaka ta opcija ima svoje prednosti. Če se dogovorimo z nacionalko, nam ni treba skrbeti za gledalce in posledično ne za kvaliteto. Smeh posnamemo kar v studiu. Seveda pa so v tem primeru manjši honorarji. Z lastno komercialno televizijo lahko priteče nekaj več denarja, vse pa je odvisno od tega, kolikokrat prekinemo reklamne oglase s podajanjem naše vsebine.
Druga smer v razmišljanju nas vodi do visoke profesionalizacije tega projekta, ko se posamezni potencialni kandidati za predstavitev borijo za nominacijo za nastope. Tu je treba biti previden: ne smemo s prenizko ceno razvrednotiti projekta, po drugi strani pa moramo upoštevati finančne zmožnosti kandidatov. Pravočasno je treba tudi s patentom zaščititi ime in obliko projekta in to potem tržiti tako v Evropski uniji, kot v ostalih državah in v Bosni.
Tudi o našem avizu, o najavni špici bomo morali razmišljati dolgoročno. Opustiti je ne smemo, saj bomo po njej postali raspoznavni. Ko bo Alfi Nipič pred novim letom spet zapel Bela snežinka, ki pada, bodo ljudje rekli: Aslišiš, to pa je plagiat aviza Četrtkovih srečanj. Tudi jaz ne bom večno, da bi to izvajal v živo. Torej jo bo treba posneti. Morda bi se dalo ustvariti kombinirani projekt skupaj z Alfijem. On bi posodil lik, jaz pa glas. Ali obratno - to naj se odloči na referendumu.”
Na konci pa še nasvet: Grison, Vlatka naj ti napiše listek za v trgovino, da ti ni treba možganov napenjati, kaj moraš kupiti.
4.02.2008 ob 06:00
Mijau, projek bi moral zaživet v vsej svoji veličini. Mislim, da bi postal uspešnica, glede na tvojo vizijo bi z malo dobre volje prev gotovo uspeli. Enega gledalca ste že pridobili, ne pozabi da je takih še veliko in se še številčno povečujejo. Prav zaprav ste zadeli dobro nišo, nekaj takega se ob nedeljah, da videti na televiziji, vendar ima vaš projekt nekaj več v sebi, kot samo glasbo.
Ha, ha, ne rabim listka, še nisem upokojen, mi manjka še kakšno leto ali dve
.