mijau

V Piramidi je bilo ponovno načeto razmišljanje o vzpostavljanju registra pedofilov, iz katerega bi zainteresirani (predvsem vzgojne ustanove) lahko izvedeli, ali je kateri od kandidatov za delovna mesta na njihovih zavodih, že bil obsojen za pedofilijo.

Zanimivo je, da tudi v tem pogledu ni enotnega mnenja, čeprav bi se v primeru, da se kaj takega zgodi, val ogorčenja dvignil proti oblasti, ki kaj takega niso preprečile.

Tisti, ki zagovarjajo tezo, da je kriminalec, ki je odslužil kazen za svoj delikt, poslej nedolžen, ker ni rečeno, da poslej ne bo živel pošteno, pozabljajo, da je pedofil neke vrste bolnik, ki ga neka strast žene v dejanja, ki se jih morda celo sramuje, zato bi bil tak register potreben.
Seveda pa ni treba, da je tak seznam na internetu, dostopen vsem, ampak na le tistim, ki podajo utemeljeno zahtevo po uvidu.

Nikjer pa nisem zasledil predloga še ene rešitve za tak problem - kastriranje.

Boskarol je izračunal, koliko bi privarčevali, če bi delali en dan v letu več.

Ni pa povedal, kako je prišel do cifre 40 milijonov evrov.

Jaz nimam natančnih podatkov, kakšnen odstotek od vseh zaposlenih v resnici ustvari novo vrednost, a rekel bi, da zelo malo. Najprej odštejmo ves javni sektor. Ne samo, da ne ustvarijo nobene nove vrednosti; celo bolje je, če jih ni v službi, ker privarčujejo na elektriki.
Potem so vsi režijski delavci v podjetjih. Tu so še vsi trgovci: kar ne prodajo danes, bodo zato jutri več. Od delavcev v proizvodnji je treba odšteti vse opravljene ure za izdelke, ki se delajo na zalogo in jih nihče ne bo kupil, ali pa šele po preteku dobe, ko stroški skladiščenja izničijo dobiček.

Ostane nekaj malega dobička v proizvodnji in pa nova vrednost v kmetijstvu - tam pa praznika tako ali tako nimajo.