mijau

Trbovlje so množinski samostalnik ženskega spola (II. ženska sklanjatev) in se sklanjajo tako kot npr. hlače (in nikakor tako kot polje)
NEPRAVILNO: Trbovlje je lepo mesto.
PRAVILNO: Trbovlje so lepo mesto.

Sam tolk

Hvala, Nana. Vidiš, da nisem lagal, da nisem slavist.

Mene pa mrazi zaradi izgovorjave v medijih: urata, ulada, ureme…
A lahko pričakujem urabčke, urečo in urednost, ali pa sem kaj zamudila in je že to v obtoku?
Urag jih nosi, da takole mrcvarijo jezik! Fuj.

To je delno res ali pa me je moja profesorica nalagala. Ne verjamem več, nikomur. Glede Trbovelj imaš prav. Pri Grosupljem pa je baje pravilno tudi v Grosuplju. Ne dam sicer roke v ogenj. Moja soseda je rojena Ptujčanka. Striktno pravi gremo v Ptuj. Ko sem jo pobarala ali ni pravilno na Ptuj mi je razložila, da je pravilno oboje. Je diplomirana komparitivistka in ji verjamem. Drugače so “Ptujci” samo na Ptuju. Mijau, ti si že v penziji in si bil deležen boljšega pouka kot jaz, usmerjeno dete. Glede vejic sem bosa. Priznam.

Čeprav sem za pravilno rabo slovenščine, se velikokrat zmotim. Ko napišem nek članek, je polno napak. Če nato še enkrat preberem, večino svojih napak odpravim. Bolj kot nepravilna raba me moti uporaba tujk, še posebno tistih katerih ne razumem prav dobro. Se vedno trudim napisati kar najboljše, toda vse je odvisno od moje zmožnosti.

nč noum povedu. ampak se pa strinjam mijau, da ne spoštujemo našega jezika. najbolj spoštovan jezik bi bil S-L-E-N-G
lp,
tajni bloger jakob007

Žal sem tudi sama med tistimi, ki sem študirala in delala v tehniški panogi.Nekaj let v tujini je tudi pripomoglo k slovničnim napakam.Se opravičujem, toda moj Ram je komaj zadosten za podatke in spremljanje nove tehnologije, ki me zabava bolj kot pravopis.Ko boste upokojenci, vas bodo opolzkosti, žaljivke in vulgarni izrazi mnogo bolj motili, kot izgubljena vejica.

Če se ljudje ne bi spreminjali, se svet ne bi spreminjal, kaj potem preostane jeziku?

Sama se kot spiker na radiu velikokrat znajdem v prekleti zagati, kako se že nekaj pravilno naglasi ali sklanja in včasih je to pravi shit tudi izvedet, ker takrat vsi samo nekaj mislijo mislim da je tako pravilno…

Grison – ta s tujkami je genialna. Priznam, ne vem ali se hecaš ali resno misliš. Vsekakor je čisti Alan Ford, pa še res je.

Lilia, res je, da je v rabi in pravilno tako “v Ptuju” kot “na Ptuju”. Recimo: rečemo “grem na Ptuj”, čeprav bi lahko rekli tudi “v Ptuj”. Rečemo pa: “v ptujski gimnaziji” in “na ptujskem gradu”.

Definitivno pa so prebivalci Ptujčani in Ptujčanke in ne Ptujci.

blitz,
življene gledam čez oči humorja, vsako stvar obrnem tako, da je zadeva čim bolj smešna, to me pomirja, nažalost sem pri tem komentarju mislil resno, se ne hecam.
ps. V ta namen sem si kupil slovar tujk, smešno pa izgledam, ko me domači začudeno gledajo, kaj mi je. Ko poslušam radio, zalavfam po slovar v dnevno sobo, da lahko potem naprej sledim, kaj mi želijo povedati. To pa je smešno

Miaju, pa nisi videl narekovajev. Tako smo jim rekli v hecu. Rasla sem z njimi. Ptujci. Se tako dobro sliši, a ne? Ta rubrika pa je dobra ideja.

Rajko o tem kako je živeti s tujkami in na cesti spraševati kje se kupi mleko in kruh slovarjem v roki bi lahko pisala romane. Si pa res dobro povedal.

Rajko – meni se je zdel komentar super. Nisem mislil nič slabega. Moj šef včasih pripoveduje vice, ki jih ne razumem. In me moti, ker ne vem ali se naj smejem ali ne. Vseeno je moj šef.

Vsekakor se strinjam, da je uporaba tujk pogosto bedasta in nepotrebna. Zlasti pri politikih in poslovnežih.

Pri preklinjanju pa paše. Ker je srbščina bolj primerna od slovenščine. Manj osebna.

Šefovim vicom se je koristno smejati, tudi če jih ne razumeš.

grison, tvoja ignoranca relativno na vokabular aktualno generaliziranega modusa komunikacije me frapira…….

lilia:grison tudi tvoje prijateljice ptujke najbrž ne bo maral….

grison,pa še to: če uporabljaš tujke(predvsem kakšne ukrajinke), je nadvse pomembno, da jih razumeš.
je prekrasna prostitutka ponudila uslugo tipu za 10 evrov. pa se on začudi, kako, da tako poceni.pravi ona :zato, ker sem sifilitična. pa se on široko zasmeji in pravi, nič hudega,jaz sem pa pravoslaven, glavno, da si zdrava….

mijau,

“Šjora, lej vendete late?”
“Ma kakšne late, u čin bin prodajala mliko, ku ben prodajala late?”
“Šjora, lej šei una mate?”
“Mate moj, Mate, ma ća ga poznate?”
“Šjora, ma lej nonkapiše!”
“Ma mi piše, mi piše, ma je puli vojakov.”

Vlatka, io non capire ancora.

Kaj nastane, če se ljudje držijo nekega pravopisnega pravila kot pijan plota. Nastane Murščeva ulica. To še Štajerci težko izgovorimo, da o Ljubljančanih sploh ne govorimo. Oni še “film” ne morejo izgovoriti. Pa si zamislite tujca, ki išče to ulico. In kdo je ta Muršč, da si je zaslužil ulico?

mijau- najbrž je ta striček bil muršec.kako bi pa ti, recimo,pisal o nečem, kar je tvoja last : “mijauovo” , “mijauljevo” , “mijaučevo” ? najbrž pa kar “moje”? in če se kdo s tem ne bi strinjal, bi ga napihal in opraskal (okrampal, pravimo pri nas na štajerskem)

vlatcca: anche io non capisco niente.ničevo njet panimaju.nix verstehn.bzranuglikantobu….

mijau, si nekaj rekel o samostalnikih srednjega spola.moja ženska pravi, da še tisti moškega spola pogosto ne stojijo sami in da so precej od ženskih odvisni….

commonsense, mijau,

pri nas rečemo vedrom iz pleha (pločevine) late. Kar je po italijasko mleko, (vsaj izgovorjava).

V čem bi ženska imela mleko, če bi prodajala late?

ostalo je razumljivo?

_

vlatcca: questo secondo, scio.questo primo, no. ampak,v čem bi ženska sicer imela mleko? khm, dobrih 50 let nazaj sem mislil, da vsaj moja mati zato ni potrebovala vedra…..

lepo po vrsti, nka govort, ma vas prav nč ne razumem.
Na kaki je kaka, na kaki pa ni nč

commonsense,

mogoče i, odvisno koliko si bil žejen, haha

grison: ja ka si pa te ti za en primorc?poglej si vlatcco!

grison,

ne zastopiš?

commonsense

ja, ka pa ti te misliš?

mislim, da sem (ni z mojega zelnika)

commosense,

je pa vsaj glava tvoja

#commonsense, vlatka
ma, saj ni važno čigav je zelnik, važno je da se zastopmo , pa čeprav je mijau napisal čisto nekaj drugega: Želim, da bi se tukaj oglasili tisti, ki jim za naš jezik ni vseeno in napisali primere, ki jih motijo.

GRiSON prov nč ne zastop, butl

grison,

primeri, ki me motijo: negdo me je negdaj nagačil

Te je že premalooooooooooooooo

grison,

strong verjetnooooooooooo res

grison,

si pa me

grison,

morda zdaj uspe: verjetnoooooo

vlatga: kdo te je nekdaj nakačil?

Najprej Grisonu: Res je tisto, kar si napisal poudarjeno.
Drugič Grisonu: “Na kaki je kaka, na kaki pa drek.” Odgovor na to, kako so mu obrodila jabolka.

Pa odgovor Commonsensu: Ne samo, da so moški samostalniki odvisni od ženskih, ampak bi bilo tudi brez smisla da bi stali (brez ženskih)

Istemu še en resen odgovor: Tudi jaz verjamem, da se je tisti neznanec pisal Muršec, zato naj bi po mojem bila Muršecova ulica. Pa naj klinc gleda slavista, ki bi trdil drugače.

nekdo je naše vlatke
poneveril gatke
nakačil jo VERJETNOOOOOO
čeprav je blo prijetnooooo
…….verjetnoooooo

commonsense,

commonsense,

nekdo nekoč nagačil

mijau: morda imaš prav, samo potem pa bi najbrž moral biti tudi maisterov spomenik.:))

vladga: sem samo poskušal črke nekoliko poenotiti, na dan plebiscita in ENOTNOSTI…

commosese,

saj nič hudega, če se se e shudi

vlatka, ne mešaj stvari, tisto s “sese” je bilo pred več kot 50 leti!

commosense,

prehitevaš komentarje, ali pa jaz zaostajam – to je zdaj vprašanje.

Commonsense, ali se delaš neumnega, ali pa misliš, da sem jaz.

Čisto jasno, da ne zanikam pravila, kjer se tisti “e” izpusti. Tudi jaz ne bi napisal “Maisterov”. Ponavljam le, da se tega pravila takrat, ko postane zato beseda težko izgovorljiva, ne gre posluževati. Pravilo ne sme postati samo sebi namen. Saj nisem uporabil primera: zajec – zajca.

Če pa me samo zafrkavaš, pa sprejmem zafrkancijo. V osebnem kontaktu bi že po grimasi, ali po tonu izgovorjenega vedel, kdaj se zafrkavaš.

mijau: če še nisi opazil da zafrkavam, vedno in povsod in izključno, potem morda res nekaj ni v redu (ooops, že spet, a vidiš). Tak sem se rodil, tak bom umrl, še na svoji sedmini bom najbrž butaste vice pravil….
pa tudi tebi pretirane resnosti ne bi očital, saj se mi zdi, da bi skupaj z grisonom in vlatko lahko ustanovili kakšen KZ (ne konzentrationslager) ampak klub zafrkantov).

če pa bi res hotel z mano razpravljati o zlorabah in posilstvih slovenskega jezika, pa sem ti na voljo- sem se tudi v časopisih že kar pogosto oglašal na to temo. prvič, če se prav spomnim ,že leta 1972 , v zvezi z uporabo , oz. neuporabo rodilnika v nikalnih stavkih, bolj pred kratkim pa v zvezi z “oljčnim ” oljem, kot da je narejeno iz lesa oljke.pa v zvezi z “javnostmi”, kot da javnost ima mlade, pa še kaj…..

commonsense,

sem takoj za to. Odprimo novo stran: tri kralji in kraljica

Commonsense, mislim sem te povabiti v KZ, pa me je že Vlatka prehitela.
O “oljčnem” olju pa sem pripombo napisal tudi jaz (mislim,da v Grisonovem blogu o nabiranju oliv). Jaz pravim, da oljčno olje najbolj paše skupaj z jablanovim kisom.

mijau :zanimivo, prav to o jablaninem kisu sem uporabil takrat tudi jaz.saj leži na dlani.pa sem omenil tudi morebitne kravje čevlje (saj so iz kravjega usnja, torej iz krave) in še nekaj takih……
vlatka: ” old swing quartet”, kot je na enem drugem postu že enkrat predlagal grison, ta pacek?

Moti me, ko menjujejo “s” in “z”. Pa saj za to ni treba biti slavist. Samo v glavi si ponoviš in vidiš, kaj “paše”.

s mamo >> ?!?!
sendvič z piščancem >> ?!?!??!?!

jst sem zmer rajš za francoščino kot slovenščino.

mijau: pa recimo, zakaj je hruškov liker in ne hruškin? saj je vendar hruška tako drevo, kot sadež.pa češpljeva marmelada, tu vsaj razumem zakaj, ker nad češpljino bi zagotovo vsaj dajana, varuhinja slovenske morale,bila nadvse zgrožena….

Imaš prav, tako daleč tudi jaz nisem šel. Saj je tudi slivova marmelada. Ampak na te izraze smo se navadili, ker jih poznamo že od otrošta. Olivno olje pa se je spremenilo v oljčno menda nekje z osamosvojitvijo. Kot da kak čistunec naenkrat ne bi hotel, da imamo Hrvati in Slovenci isti izraz. Kot da je “olivno” olje hrvatizem.
Nekaj podobnega se je dogajalo na Hrvaškem po odcepitvi od Jugoslavije: naenkrat so pričeli iskati nove besede, da ne bi bile enake kot srbske.

mijau,

tebe pa že ne…., tebe prehitetei je, kot biti grom pred bliskom

commonsense,

hruškov…, saj hruška ni on., torej hruškin, imaš prav ,

oljčno pa zato, ker so olive na oljki… in je vseeno ali rečeš: moje hčere hči, ali: moja vnukinja….

Danes sem ponovno srečal eno nepravilno rabo prihodnjega in preteklega časa hkrati: “bom bil”.

V hrvaščini se to pogosto sliši (budem bio), vendar ne vem, ali je to tam pravopisno. No, pri nas ni.

mijau,

kaj pa če rečeš: bom pil?

toporišič je menda vpeljal tudi novo obliko pomanjševalnic- na primer:
prah – prašek – prašiček…..

po tem vzoru predlagam , da uvedemo tudi ” povečevalnice” , na primer podgana- velika podgana- nadgana…

Razprava o rabi slovenskega jezika je z vašimi komentarji postala bolj zabavna. Smo pa tudi taki, ki nimamo ravno posluha za z, s……imamo pa orientacijo( v in izven prostoru-a)….malo me popravite ha,ha.

Sem si pa kupila slovar tujk…..da bolj razumem g.Crnkovića in g.blogerja-vizjak in še nekaterih……

maja, ko že omenjaš tujke- ko sem bil še otrok sem nekje blizu slovenske bistrice videl staro gostilno -mislim, da že dolgo ni delovala- in na njenem razpadajočem pročelju še vedno viden napis (najbrž še iz časov ranjkega cesarstva): “SOBE ZA PTUJCE”……..

Commonsense, kako se ti pa tale dopade:

vaginica, vagina, vagon.

hehe

No, tole je pa spet resno:

Na radiu sem poslušal voditelja: Od kje pa si? ali
Od kje ti pravica…, namesto “od kod”.

ha,ha, da ne bom pristala res v vagonu ha,ha pa še osivela blondinka za po vrhu,, imam zlobno vprašanje…..kako pa naj vmestim v slovenski pravopis tujko: commonsense ?

maja: “zdrava pamet”. (morda včasih malo vijugasta)

“pa recimo, zakaj je hruškov liker in ne hruškin?”
Mislim, da zato, ker ni narejen iz ene hruške. temveč iz množice hrušk. Slivina marmelada bi bila tudi samo iz ene slive! Ali se motim?

ampak iz hruške kot drevesa?

“Olivno olje pa se je spremenilo v oljčno menda nekje z osamosvojitvijo.”
Časovno res sovpada z osamosvojitvijo. Vendar se je v istem času tudi precej povečala pridelava oljk v Sloveniji. Verjetno je zato postal izraz zanimiv za jezikoslovce in proizvajalce – predelovalce. Prodajni izdelek je treba poimenovati! Na Goriškem, kjer od pozebe leta 1929 skorajda niso pridelovali oljk, se je ohranilo ime “oljka” za drevo in sadež. Mogoče tudi kot nasprotovanje poitaljančenju med obema vojnama? Italijani uporabljajo “olio di oliva”.
Hrvatje pa kot veste, uporabljajo izraz “maslina”, za drevo in sad.

Vlatka!
Kaj bi ti namakala kar celo drevo v “šnopsu”?

Nimam nič proti oljčemu, še manj proti olivnemu

bin- dobro vprašanje.sicer sem se s hruškami in češpljami spet malo šalil, saj me v resnici to ne moti, je že od vekomaj tako, hruškov in češpljev in slivov.oljčno posilstvo pa je novo in me spominja na hrvaški novorek.
po drugi strani pa sklanjaj množinsko obliko hruške, hrušk, hruškam, hruške,pri hruškah, s hruškami.od kod torej “hruškov” ?
če pa je oljčno znak odpora proti poitalijančenju (čeprav v letih po osamosvojitvi pretiranega poitalijančenja nisem zaznal), zakaj niso isti jezikoslovci (na sumu imam seveda J.T.-ja)preimenovali tudi špagetov- na primer v mokovce- saj so vendar iz moke.

Bin, mislim, da si najbliže resnici, zakaj je “hruškov”.

Majakrizaj, commonsense ti je pravilno prevedel “zdrava pamet”, vendar je pozabil pripomniti, da “common” pomeni tudi “prostaški”.

touche!pa si me dobil,mijau.ampak prvi pomen besede common je “skupen”. torej najbrž nisem edini….

Kaj vse sem zamudil, saj vem, da kozle strelam, toda, da strelam slone mi je pa dalo misliti. Po novem letu prisežem, se popravim.
#mijau, tvoje stopnjevanje pridevnika, ops, samostalika je dober predlog za Toporišiča.
Uf, tale slovenščina je zares težka, ali pa sem v šoli preveč prešprical.

Joj tole sem pozabil. V Tajščini se reče: Deset ženska krava. Hahaha, mogoče bi pa to poskusili še mi v slovenščini (slovenščina ali slovenski jezik, popravi me če sem zgrešil).

Grison, ko smo z vsebino napisanega zadovoljni, šele potem išemo “dlako v jajcu”, kot je pravopis.

Objasni, prosim,kaj hočejo Tajci povedati s tem.

Poleg pravopisa, ki ga zapoveduje vsak jezik, moramo paziti tudi na nekak “lepopis”, četudi pišemo s tastaturo.

V zgornjem komentarju sem se namreč zmotil, za vejico nisem vtipkal presledek, pa sem to prepozno opazil. V šoli smo se tega naučili pri strojepisu.

mijau, kovačeva kobila……
kot sem že omenil, sem že študentskega leta 1972 prvič pisal v časopis v zvezi z neuporabo rodilnika v nikalnih stavkih.da se nad tem moram spotikati celih 34 let kasneje, me globoko žalosti.
(presledKA!)

Commonsense, imaš prav! Oprostite vsi, ki ste to opazili.

Commonsense!
“oljčno posilstvo pa je novo” Iz tega stavka veje nekaj, kar je podobno nestrpnosti. Verjetno si spregledal besedo “ohranilo” v moji objavi. Po izjavah “starcev”, ki so se materinske Slovenščine učili še pred italijansko okupacijo Primorske, so njihovi starši gojili oljke, na katerih so dozorele oljke. Preverjal sem to že pred približno desetimi leti, ko mi “ni šlo v račun”, da na oljki ne dozorijo olive. Tako sem namreč sklepal iz splošne uporabe poimenovanj v dobi po drugi svetovni vojni. Takrat na našem tržišču ni bilo domačega oljčnega? olja z etiketami. “Ljudstvo je poznalo olivno (di oliva) iz Italije in maslinovo iz Hrvatske. V slovenskem obalnem pasu pa so tudi takrat rastle oljke.

to bin,

oljčno olje

bin, ne bom se spuščal v razpravo, ker bom spet obtožen nestrpnosti ali še česa hujšega.ne vem, kako širok vzorec si si izbral za svojo raziskavo, ampak samo za primer ti povem, da v prlekiji topolu pravijo palma,pa zato na topolih še vedno ne rastejo kokosovi orehi…..

in tudi niso postali palme v splošni rabi…

razen tega nisem edini, ki ima marsikatero toporišičevo zamisel v zadnjih približno 40 letih za posilstvo slovenskega jezika.pa je vseeno dobil nagrado. končno je jelinčič na piramidi tudi dobil 72 odstotkov glasov…slovenci pač znamo biti precej nepredvidljivi…

no,recimo 35 letih..

Commonsense, veseli me, da imaš podobno mnenje o Toporišiču kot jaz.

Palme pa imenujejo Prleki le tiste vrste topola, ki jih v slovenščini imenujejo “jagned”.

Ko sem pa že na tem blogu, bi rad opozoril še na eno, dokaj pogosto, nepravilno rabo slovenščine: za kaj se greza kaj gre.

Na vprašanje: Zakaj se gre?, pa dobiš odgovor: Da se nekam pride.

Lapsus: manjka beseda “namesto”.

#mijau

Grison, ko smo z vsebino napisanega zadovoljni, šele potem išemo “dlako v jajcu”, kot je pravopis.

Objasni, prosim, kaj hočejo Tajci povedati s tem.

Hotel sem povedati, da Tajci ne uporabljajo samostalnikov in pridevnikov v množini ali celo v dvojini tako kot mi. Pa tudi mnogo drugih stvari imajo zelo poenostevljene. Se vseeno dobro razumajo . Glede dlake imaš prav, poudaril pa bi rad, da večine blogarjev pri pisanju za ločilom ne piše presledka.

Za vsakim ločilom pišemo presledek.

in nepravilo postavljajo ločila, med temi je največkrat vejica.

ne prav ločilo, ločilo, ločilo, med ta, ta, ta, še, še, še vejica.(prevod iz tajščine)

malo poenostavljeno…

Nekaj prvo izzven te teme…BLITZ, napisal si —> In me moti, ker ne vem ali se naj smejem ali ne. Vseeno je moj šef. —> ta pojav se je pri nas kar razširil – kak me to moti!!!!!! Res Zakaj taka podreditev? On je šef v svoji panogi in ima pač množico ljudi okol sebe, ki mu pomagajo izvrševat določeno delo. To je to, zato je šef. Poleg tega pa je še vedno “samo” navaden zemljan, človek , ki nima nič več pravic in ni vreden večjega spoštovanja in ni nič bolj superioren…da bi se mu moral kljub bedni šali smejat. Ugajanje čemu? To je zanikanje samega sebe. Tega ne počni več! Res Če boš spet v podobni situaciji, ga lepo vprašaj kje je štos, ker ga žal nisi razumel. Bodi ISKREN! Kjerkoli, kadarkoli na fin način, sicer

Ok, zdaj pa še ta: zelo se strinjam s tem, da ljudje uprabljajo v pogovornem jeziku dandanes že SVEGA I SFAŠTA
Amerikanizacija se je vsilila tudi v naš jezik in to se mi zdi največja polomija. Potem pa je še tu uporaba kletvic na nepravih mestih, na nepravi način. Čeprav se strinjam rečen tiste o srbskih, ki povsem drugače zvenijo in jih ljudje na drug način dojemajo, kot pri nas. Meni so jasne
Drugače pa podpiram narečno govorico in nikakor ne obsojam svojevrstnega pisanja v blog. Blog je specifika, povsem osebna stvar, tako odprta, tako flexibilna, da dopušča razne oblike izražanja. Sicer je dobro, da si na koncu še vedno razumljiv, toda v blogovju mislim, da ni potrebno delat “đumbusa” glede pravilnosti pisanja – in tud normalne in pričakovane so tipkarske napake…

fajn tema.

ameli,

meni je pa najbolj všeč ta tvoj: svega i sfašta , in se strinjam s tabo glede marsičesa. Fejst punca si.

Bodi iskren, pa je pika na i.

Ameli, strinjam se s tabo glede iskrenosti in glede pisanja blogov.

Naj še pojasnim, da so opozorila namenjena pisanju na sploh, se pravi, v časopisih in pa govorjenju na radiju in po televiziji in poziv vsem, ki jih kaj na tem področju moti.

Ta scena tu pa je pričakovano bolj sproščena.

Čestitam mijau! Prvič za skrb za jezik. Drugič za sto komentarjev. Očitno ljudem vseeno ni vseeno za jezik. Sama se zelo trudim, pa vseeno še kdaj najdem kakšno napako ali pa ne vem “nepridigarski” način. Sama ne maram avtoritet – Toporišiča nisem nikoli marala, niti razumela. Zdi se mi, da je kriv za to, da otroci ne govorijo dobro slovensko. Zakaj? Zato ker njegovih kompliciranih pravil ne razumejo. Zato je tudi slovenščina tako osovražena v šoli.

Imam nasvet (ni Tajski):
Ki, ko, kar, da, če, vejica skače.

Grison, hvala za prispevek, si se pa malo zatipkal (ker).

grison,

vejica skače tudi drugače

Kaj pa Mengeš?
Ljudje, ki niso iz Mengša pogosto rečejo Mengešu, Mengeša. Prav smešno.
Samo se ne sekiram, ker tudi sam ne znam uporabljat pravilne slovenščine.

Ljudje iz Mengša,

mogoče “e” zaradi lažje izgovorljivosti?

jaz mislim, da se pravilno pravi mengš, ampak ljubljančani, ki ne znajo reči film, pač pravijo mengeš.in ker je ljubljana večja in močnejša, so mengšani popustili. pametnejši pač popusti:)

Točno, commonsense. Tako je bil Klek prvotno Klk, Bled je bil Bld, Čatež pa Čatž. Presneti Ljubljančani.

jst sm ž zmrj zgvrjl psnj brz smglsnkv.j bl rcnln,špr črnl , ppr n čs……
baje so pa tako pisali stari etruski…

prevod:
jaz sem že zmeraj zagovarjal pisanje brez samoglasnikov. je bil “rcnln”, špara črnilo, poper in čas….,

commonsense, popravi moj prevod tvojega pisanja, prosim , ker mi je tam zmanjkalo ideje

če bi poper bil papir,
bi z njim krompir
začinla idealno,
bilo bi tud racionalno…

vlatka, če te veselijo uganke, ti bom prihodnjič pisal brez samoglasnikov, pa še grisonovo tajsko slovnico bom uporabil- zadovoljna?

commonsense,
hahaha, dvomim, da znaš toliko tajsko, da bi lahko kaj svetoval.
ทั่วไทย เกาะช้าง เกาะเสม็ด เกาะกูด

saj mi ni treba znati-sem naredil crash tečaj (vsaj slovnice) pri prof. grisonu.
če danes lahko vsak butl ustanavlja svojo univerzo, bom pa menda lahko jaz vlatko malo zaposlil, da ne bo več kar naprej pornografskih pesmi objavljala..

commonsense,

če bi ti imel krompir,
bi imel na njivi mir,
pa še slive bi ti obrodile,
te na veliko počastile

commonsense,

če mi jih pa fantje pošiljajo, ups…, ne meni, moji frendici, jaz pa: hop in si skopiram

češplje, vlatka, češplje.(le, da bi madame commonsense tu najbrž imela kaj pripomniti…)

commosense,

nič bat, dokler je tako in samo na papirju. Poezija pač.

Rad gledam in poslušam prenose športnih prireditev, pa me vedno zbode v uho komentatorjev stavek: Izgubili so še enkrat več.

(Saj rečejo tudi “zmagali so še enkrat več”, vendar je ono prvo dosti pogosteje).

Nisem prepričan, kateri je to sintagmo prvi uporabil, toda kasneje so to povzeli tudi drugi komentatorji. Lahko bi rekli “ponovno so izgubili”, ali “še enkrat so izgubili”, “znova”…

Izraz “še enkrat več” ljudje uporabljajo kot “duplo”, kot “dvakrat toliko”. Na primer: delavci so za božičnico prejeli sto tisočakov, direktor pa še enkrat več. (Primer ni najboljši, ker je direktor prejel desetkrat več).

mijau,

pri takih prenosih slišiš “svega i svašta”, haha

jaz sicer v šoli uporabljam sleng, sem pa popolno zaverovan, da je slovenščina velikokrat pri komu (:!:) zanemarjena.

mene poti, ker na poročilih izgovarjajo črko ‘v’ kot črko ‘u’ in rečejo: “Ureme.” vsaj zvok je tak.

ob tem bi te vprašal ali te moti tudi to, da komentarje (objave sicer ne) pišem z malimi črkami?

uid: nč ne skrb, mijav je prijazen stric.male črke bo gotouo dopustiu, če je grisonu dovoliu tajske črke…..

@mijau: ja, spet jst …v marsičem se ne strinjava, pa ubistvu sploh nebi komentirala dotične teme, ampak poudarila neko svoje opažanje…ki je morda tudi napačno…ampak zdi se mi, da nekje globoko v sebi imas nerazrešene stvari s slovnico…ali pa si morda nekega dne želel postati slavist, pa ni šlo po planu?…skratka, pravopis in ostali priboljški jezika so ti zlezli pod kozo..? all in all…si zanimiv:)
lp

vid,

praviloma se izgovarja v določenih primerih: “u”vlada – ulada, vlaga – ulaga,
pa še kaj, ampak se ne spomnim, morda tudi vreme – ureme?

aninKa,

že, ker sem tu. “Jst” mislim, da “imas” tudi ti kaj pri tem, kot vsi ostali. In tudi jst “nebi” komentirala dotične teme. “Ubistvu” pa v Srbiji pomeni: uboj. Kot vidim, ne poznaš slovnice, če ne postavljaš pik in vejic in ne veš kdaj se piše z veliko začetnico.
Seveda, pa se (lahko) vsi motimo. Pomembno je bistvo, kar hoče “mijau” povedati. V bistvu pa vsi pisoči to tudi razumemo, mar ne?

_ _

nism ciljala nase in na odnose s slovnico. zelela sm zgolj izpostavit, da sm opazila, da mijau veliko post-ov nameni slovnici…ocitno trenutno eni njegovih najljubsih tem.
kar pa se tice tistega uboja v Srbiji…hvala za info, tega res se nism vedela.
glede bistva, le to, da se tja niti nism spuscala, kar sm jasno povedala ko sm napisala da nebom komentirala dotične teme. hvala pa za celotno lektoriranje, sem ga bila vesela.
lp

aninKa,

ni za kaj , saj sem ti narisala tri sončke, kar naj bi pomenilo, da je malo za šalo in malo zares

Joj koliko slovničnih napak . Malo se potrudite, saj znate. Hahaha, miau, commonsense, kje sta?

se trudim..pa mi je vlatka pokazala, da sem otrok slenga..jp.ljubljana dela svoje

Vlatka kaj ni ˝ubistvo˝ uboj, umor? Ubistvu na srpskom jeziku ne znaci nista.
Mene tako moti, ko ljudje pisejo kot govorijo potem pa polovico ne znam brati. Vuk ni pri nas popularen.
Glede sicnikov sem pa vceraj povedala. Nimam jih na tipkovnici.

Mnogo so pricali o ubistvu…..
Tako bi bilo to, 1. sklon pa je ubistvo.

Grison, hvala, ker si me zbudil.

Vendar pa bloganje ne jemljem kot resno literaturo (poglej samo “ključ”), da bi se bilo vredno vsajati nad vsemi nepravilnostmi. Jaz jemljem to tako, kot da blogarji poznajo slovenski pravopis, le, da tu hočejo pisati sproščeno, v slengu ali v dialektu, brez velikih začetnic in s pomanjkljivimi ločili.

neferete,

ubistvo pomeni uboj. (No, saj lahko, da se motim?)

neferete,

saj sva se razumeli

Seveda malo je bil problem v sklanjanju. In v uri pisanja. Ce se ta teden ne bom naspala bom kar onemogla. Mogoce bo pa kaksen kg sel dol.

naferete,

pa si lepo spočij.

pri grosupljem in trbovljah gre za izjemi. sta posebnosti, ki sta obveljali zaradi takšnega načina uporabe imena domačinov. in nista edini.

uuu…dr. Ajda knows it all?

@mijau,
podpiram tako sleng, kakor tudi pravilno slovnično slovenščino. Včasih je prav prijetno prebirati sproščen, v slengu ali v dialektu napisan post ali komentar. Ta je lahko tudi brez velikih začetnic in s pomanjkljivimi ločili .

[...] Saj vem, da je bilo že veliko nerganja o tem, kako se po blogih piše. Preberite si recimo vsaj 5 minut za boljši jezik. Morda se ponavljam. Pa vseeno. [...]

Kako bi šlo pa sklanjanje slednjega -> Trebnje?

Trebnje,
Trebnja,
Trebnju,
Trebnje,
Pri Trebnjem,
S Trebnjem ??

Ajda pravi, da gre pri Grosuplju (-em) in pri Trbovlju (-ah) za izjemi, pa da je takih izjem več. Tako je možno, da je pri Trebnju enako. Ker nisem od tam, bi se strinjal z Vlatkinim poskusom, razen v 6. sklonu. Jaz bi rekel “s Trebnjim”.

mijau,

ups….imaš prav

Trebnje
Trebnjega
Trebnjemu
Trebnjega
Pri Trebnjem
S Trebnjem

Pravilno je oboje: iz Grosuplja, iz Grosupljega.

Mijau, če sem dobro preiskal komentarje, nihče ni opazil, da si izpustil vejico. Slovnično pravilna bi bila tvoja poved takšna:
Želim, da bi se tukaj oglasili tisti, ki jim za naš jezik ni vseeno, in napisali primere, ki jih motijo.

Komur sklanjanje dela prevelike probleme, naj si pomaga na tej strani:
http://www.amebis.si/sklanjanje/

Ervinator, prav si napisal in hvala. Niti nisem šel nazaj pogledat, kje sem vejico izpustil.

Ker sem pa jaz še iz stare šole, nočem za besedo “stavek” uporabljati “poved”. Preprosto zato, ker ne sprejemam novitet kot dogem. Naj me nekdo prepriča, da je nova beseda boljša, ali lepša od prejšnje. Razumel bi, če bi nekdo hotel zamenjati tujko s slovensko besedo.

Ervinator, z nasvetom, kje najdemo sklanjatve, si ustregel vsem, ki jim je pravilna raba jezika pri srcu.

Amebisova uporabniška stran s sklanjatvami je res super!

Stavek je zveza besed, zbranih okoli ene osebne glagolske oblike.
Poved je najmanjša samostojna enota besedila, lahko pa je že tudi sama besedilo. Omejena je z veliko začetnico in končnim ločilom in določena z notranjo strukturo, ki omogoča smiselnost vsebine.
En stavek ima lahko različne oblike povedi. Glej:
http://www.student-info.net/fu/fgg/baza-student/juvss2/117/datoteke/zapiski—novak.doc

se strinjam z mijauom : odkar nam vlada mullah toporišedžad, nam ne ostane drugega, kot da slovenščina razpade na našo staroslovenščino, na toporiščino, na fulkulščino in na jepšurščino po štefančiču….

commonsense,

mogoče lahko dodaš zraven še čefurščino, šponščino, žurščino

Amebis ima še eno zanimivo stran, kjer se da preveriti tudi pisanje s/z in celo kakšne vejice in skloni:
http://besana.amebis.si/demo/

Čemu toliko besed, in truda. Ni nam potrebno znati ne slovnice ne sklanjatve, saj imamo na voljo Amebis.

Grison, imaš prav. In hvala še enkrat ervinatorju. Ampak, koliko časa je bilo potrebno, da smo to izvedeli!

Samo, da še to vidimo, ali je kaj pomagalo.

mijau,

bom šla pokukat, pa sporočim

Včeraj sem gledal pogovorno oddajo, v kateri je Čolnik gostil Toporišiča. Spoznal sem, da je slednji res velik poznavalec jezika in njegovega razvoja. Ob njegovi razlagi razlike med besedama stavek in poved, sem prišel do sklepa, da je poved vnesel v našo slovnico iz nemščine, ki ima tudi dva izraza za stavek – Satz in še enega, ki pa sem ga preslišal.

Druga stvar pa je, kaj od tega, kar zna on, mora znati dijak pri slovenščini, oziroma, kaj zahteva od njega njegova profesorica. Primerjava se mi ponuja s tečajem vožnje z avtomobilom, kjer se moraš naučiti, kje je plin in kje zavora, kje se nalije gorivo, kje pa hladilna tekočina, ni ti pa treba vedeti vsega, kar o avtomobilu ve njegov konstruktor.

Ob tem sem se spomnil Prešernovega verza Ravnikarju: “Gorjancev naših jezik potujčavši si kriv, de kolne kmet, molitve bravši.” Jaz bi to posodobil takole:
Mnogi pravijo, da je Toporišič kriv,
da se dijak slovenščine ni rad učil.

[...] Zelo kuha! No, objava 5 minut za boljši jezik je unikatna! Sekundarna je Top 6, tercialna pa naj bo ta! Naj začnem z aktualno temo: €vro. Zamenjal je našega ljubega Tolarčka, gotovo! Enako bo z našo slovnico! Tujke vs. Slovenščina, trenutni izid gre tujkam v prid! Kje mi najbolj zakuha? [...]

Grosuplje je seveda edninski samostalnik.
Ednina
1. Imenovalnik Grosuplje
2. Rodilnik Grosupljega
3. Dajalnik Grosupljemu
4. Tožilnik Grosuplje
5. Mestnik (pri) Grosupljem
6. Orodnik (z) Grosupljim

Referenca: http://www.amebis.si/sklanjanje/

Še ene fraze sem se spomnil, ki jo v zadnjem času često uporabljajo naši športni komentatorji, meni se pa zdi bedasta, ko uporabljajo besedo “preveč”, namesto “dovolj”.

Na primer: Niso bili preveč uspešni…, ne spoznajo se preveč…
Kot da je sploh možno biti preveč uspešen, ali pa se na kaj preveč spoznati?!

Torej, novinarji, ne mi prevečkrat iti na živce!

Se bom potrudil po najboljših močeh. Lahko me lektoriraš. Dobro se je učiti od najboljših.

Na postu sem prebral stavek “s kje so ti izginile?” Tak osamljen primer me ne bi tako zmotil, če ne bi po radiu poslušal voditelje s podobnimi cvetkami: “od kje kličete”, “iz kje pa ste”.

[...] vem, da je bilo že veliko nerganja o tem, kako se po blogih piše. Preberite si recimo vsaj 5 minut za boljši jezik. Morda se ponavljam. Pa [...]

Dajana, če si uspela po več kot letu dni obuditi od mrtvih ta post, ti čestitam.

Sam nisem nič užaljen, če kdo popravi tisto, kar sem sam napisal, saj ne trdim, da vem o pravilni rabi slovenskega jezika vse. Svoje poznavanje sem pa pridobil izključno od branja knjig.

Hej, ne nisem ga obudila, samo tale post (Top 6) sem odprla in mi je ping preneslo na tvoj blog, ker sem zdaj na novi domeni. Lahko pa pogledaš, kako si imel prav takrat, ko si o tem pisal in kako se je “stanje” slovenščine od takrat poslabšalo.

“Imam nasvet (ni Tajski):
Pred ki, ko, ker, da, če, vejica skače.”

To pravilo kar pozabte.

Dajana, poskusil sem ti poslati sporočilo na dajana.babic@siol.net, pa sem bil zavrnjen. Datoteko ATT00026.dat nisem mogel (znal) odpreti. Lep pozdrav! mirko.jausovec@siol.net

Morda je bilo na tem blogu že kaj govora o tem, naj mi bo oproščeno, če ne bom vsega za nazaj prebrala.

Mene hoče kar sezuti, kot poslušam osebke na TV, ki nimajo kaj (prida) povedati, pa svoje izvajanje okrancljajo z neštetimi:

- bom reku
- v bistvu
- pravzaprav
- na nek način

Nekaj časa sem se onemoglo jezila, zdaj pa se poskušam zraven zabavati in včasih za hec začnem mašila šteti. Neka glasbena zvezda jih je imela toliko, da bi bili njeni odgovori vsega skupaj za tretjino krajši, če bi jih vse izpustila! (Brez škode bi sicer lahko izpustila tudi večino ostalega, ampak to je že druga zgodba).

mojih pet minut:
Namerno ne pišem pravil in definicij.

Za Grosuplje in Trbovlje ste že ugotovili, kako je prav.
Grosuplje imas dvojnico: lahko se sklanja Grosuplje, Grosupljega, … ali Grosuplje, Grosuplja
Trbovlje sploh ne spada v isto skupino, tako da se sklanja pravilno Trbovlje, Trbovlje, Trbovelj, …

Težave s pisanjem predloga s/z rešite s stavkom:
Ta SuHi ŠKaFeC PuŠČa. Pred vsemi črkami, ki so zapisane z veliko v tem stavku, pišite predlog s, pred vsemi ostali, tudi tistimi, ki jih ni v tem stavku, pa pišite predlog z.

Mengeš: rodilnik: Mengša ali Mengeša. Ni problem, da kdo ne zna izgovorit e-ja, ampak je zadeva rešena, če veste, kako je beseda naglašena. Naglašen je prvi e, drugi pa v nekaterih sklonih in celo izpeljankah izgine.
torej:
Méngeš Méngša, … méngeški, Méngšan, Méngšanka

Maister, Maistra, ker je prvi zlog naglašen.

olivno je od oliv
oljčno je od oljke

Poved je lahko enostavčna ali večstavčna, večstavčna je lahko priredna ali podredna ali sestavlejna iz več podrednih in prirednih sklopov. Pri določanju si pomagajte z osebnimi glagolskimi oblikami in vezniki.

Pa saj bi lahko še naprej, pa je pet minut poteklo.

Mavrična, mene moti tisto: “oboje je pravilno” v primeru Grosuplja. Lahko rečemp, da je oboje v rabi, tako, kot je v rabi “desc” namesto dedec in podobno.

Grosuplje bi se, recimo, lahko sklanjalo, razen, kot “polje”, še kot “hlače”, če bi rekli “tiste Grosuplje”, toda v tem primeru bi bilo: Grosuplje, Grosupelj…

Torej, nikakor Grosupljega. Rad bi poznal tistega, ki si upa trditi, da je to pravilno in rad bi ga slišal, kako to utemeljuje.

Ni čudno, da v ostali Sloveniji ne vemo, kako sklanjati Grosuplje, če v Ptuju ne vejo sklanjati Turnišče, ki je v njihovi neposredni bližini, pa v lokalnem časopisu zaslediš “v Turniščah”.

O, zdravo Mijau, zdaj sem te pa našla. Tele poste sem lani z zanimanjem prebrala, se večkrat nasmejala in – priznam – velikokrat v napakah prepoznala tudi samo sebe.

Na žalost nimam časa, pa po pravici povedano se mi tudi ne vem kako ne ljubi preverjati v pravopisu, ali so domnevne napake, ki jih opazim, res napake. Saj so se pravila od moje srednje šole (maturirala sem pred…no, nekaj desetletji, ampak ne povej naprej!) kar nekajkrat temeljito spremenila in najbrž delam tudi napake, ki jih ne opazim.

Od teh, ki jih opazim, so najppogostejše manjkajoče vejice (razen, če “pred kikerkodače vejica skače” ne velja več) in neuporaba drugega sklona. Pa Micka poje lepše kot Štefka, namesto od Štefke. Te reči so se že tako udomačile, da jih sploh več ne opazimo.

V postu s 30. junija lani praviš, da te moti tisto “oboje je pravilno”, v resnici pa je le oboje v rabi, ni pa oboje pravilno. Me je pa sezulo, ko je dr. Zinko Zorko – tudi nekje lani, morda predlani – voditelj oddaje na TV vprašal nekaj v zvezi z zelo pogostimi napakami, pa je preskočila odgovor, kaj je prav in kaj ne, in rekla: “Ja, dandanes se pač oboje uporablja”. Nekako v stilu, nič hudega, če je narobe. Zanimivo.

Upam, da nisem prekoračila pet minut.

Ali misliš, da je “Micka poje lepše kot Štefka” res narobe? Zakaj?

Sicer je pa primerov še ogrooomno.
Tale “ogrooomno”, na primer, že ni prav napisan.

To je najbrž zato, ker marsikatera mater narobe nauči svojo hči, včasih so krive učiteljice, na televiziji pa tudi ne uporabljajo dobr jezik. Zakaj je temu tako? Sam bogsigavedi. Če bi naredili kakšno resno tekmovanje, bi le redki imeli realne možnosti za veliko fnale. Ne le vprašanja o poginjenih kitih, odstopljenih ministrih in podobnih aktualno – zgodovinskih zadevah, tudi čisto preproste naloge iz jezika bi nam znale narediti par sivih las. Čeprav mnogi smatrajo, da je napram drugim temam to mačji kašelj. Vsled tega so manj pazljivi, posledice so jasne: vse skupaj rezultira v šlampastem jeziku, nad katerim ne moremo biti zelo veseli.

Uf! Kako sem se razpisala.

Saj se hecam – elo tisto reč zgoraj znam napisati tudi v zelo lepi slovenščini. Napisala pa nisem nič, česar ne bi dokaj pogosto slišala ali prebrala. Na žalost.

Dejansko je oboje pravilno.
Sicer pa je tudi med nadpovprečno izobraženimi Slovenci močno prisoten problem, da niti Slovarja slovenskega knjižnega jezika ne znajo brati. V debati o blogarjih mi je en tak polpismen pacient navrgel, da ženska oblika ne more biti blogarka, ampak kvečjemu blogarica, saj da ne rečemo kuharka, ampak kuharica … Kaj moremo, polpismeni idioti so tudi med tistimi, ki se v spletu predstavljajo s pravim imenom in priimkom.

Ervinator in 1danica, če je res oboje pravilno, je to že ena moja – no, ne napaka, ampak napačna domneva. Čeprav mi uho pravi, da sem lepa “kot nekdo”, a lepša “od nekoga”.

1danica, tvoj satirični prispevek je ful (krasna slovenska beseda, kaj?) simpatičen. Točno tako je, kot praviš – naštetih napak slišimo in beremo že toliko, da jih skoraj več ne registriramo kot napake.

Pred časom sem brala o tekmovanju v obvladanju nemškega jezika, ki so ga organizirali v Nemčiji. Sodeloval je lahko kdor je želel in seveda so se prijavili tudi najeminentnejši jezikoslovci. Test je bil razmeroma kratek, zato pa “našpikan” s kupom pasti. Vesta, koliko kandidatov ga je opravilo brezhibno? Niti eden. To nas sicer lahko malce tolaži, ne pomeni pa, da smemo po jeziku orati po mili volji.

Meni je pravi užitek, če lahko kdaj pa kdaj preberem lepo, pravilno in čisto slovenščino, po možnosti s kakšnimi izrazi, ki so v poplavi anglizmov že skoraj popolnoma izginili.

Moj komentar se je nanašal na sklanjanje imena Grosuplje.

Primerjava s “kot” se na primer uporablja takole: “verjamem, da si lepša kot pa pametna.”

P.s.: Pravilo “pred ki, ko, ker, da, če vejica skače” ni absolutno pravilno, je pa vseeno koristno za nižjo stopnjo pismenosti.

Nikoli ne bi rekel “lepša kot pa pametna”. Verjamem, da si bolj lepa kot (pa) pametna.

Mene kar srh spreletava, ko kdo napiše “vso življenje” ali pa “vso vesolje” namesto vse življenje in vse vesolje.

Da ni slučajno bolje “celo vesolje”?

Ervinator, z gotovostjo bi rekla, da ima Nick v navedenem primeru prav.

Nick, zanimivo. Kot rečeno, ne morem si privoščiti, da bi vse preverjala v Slovenskem pravopisu, vendar mi “vse” vesolje zveni bolje kot “celo”. Vse mesto je okrašeno, ves mesec že dežuje, vsa sem mokra…Kot rečeno, pravila ne poznam, se pa spomnim, da je moja profesorica slovenščine menila, da kadar nismo prepričani, kaj je prav oziroma kaj je bolje, naj rečemo ves namesto cel.

Seveda pa bomo za razbito skodelico rekli, da ni več cela, ne pa, da ni več vsa…

Olna, veseli me, da si obudila ta post, ker je vedno aktualen.

Na primer, 1Danici je ušlo: “marsikatera mater”. Verjamem, da sama ve, kako je prav.

Olna, povsem možno, da tudi jaz nimam prav. Sem nekaj brskal po SSKJ, pa nisem našel prave potrditve.

Mijau, 1danici ni v tistem odstavku nič ušlo, namerno je nanizala nekaj pogostih napak )

Hej mijau, tebe bom pa zaradi tega za rokav pocukal:

/… v Ptuju ne vejo sklanjati Turnišče, …/

Ne sklon temveč uporaba besede “vejo” me je zmotila. VEM, da je na vašem koncu Slovenije ta izraz pogost, kadar govorimo o znanju, v knjižni slovenščini pa mislim da ni pravilen. Vedeti je nekaj drugega kot znati.
Kaj pa drugi pravite?

Ne znajo sklanjati … Turnišče? Turnišča? krajevnega imena Turišče?

Zdaj se mi je pa že zapletlo

Mijau, zgoraj sem napletla vsaj dvanajst kar hudih napak, še par pa bi jih bilo dobro popraviti. Ampak vidiš, “mater” se ti je zdela čisto možna napaka. To pa zato, ker – kolikor čudno se to že sliši – ljudje v resnici delajo.

Bin, moram priznati, da te napake v Mijauovem postu sploh nisem opazila. Ugotavljam pa, da je napaka pravzaprav dvojna: tudi, če bi bil glagol “vedeti” na tem mestu pravilno uporabljen, bi morala tretja oseba množine glasiti “vedo” in ne “vejo”. Je pa res, da se “vejo” vedno uporablja v pogovornem jeziku, “vedo” pa nikdar.

Ali pa nam je Mijau postavil past in čakal, kdo jo bo opazil?

Predlagam, da kadar kaj mislimo ironično, dodamo smeška. Da ne bo nesporazumov, kot med Mijauom in 1danico.

Ampak jaz sem bila dokaj jasna (“Saj se hecam – celo tisto reč zgoraj znam napisati tudi v zelo lepi slovenščini.”)

A včasih človek malo prehitro preleti par stavkov – povsem razumljivo. isto zars tako mislim, kljub smešku!

“Nikoli ne bi rekel “lepša kot pa pametna”. Verjamem, da si bolj lepa kot (pa) pametna.”

Olna, z gotovostjo se motiš. Sicer se tudi sam kdaj okorno izrazim, ampak v slovenščini (podobno tudi v nemščini) ne pišemo “bolj lepa”, ampak lepša. “Bolj lepa” bi napisali tisti, ki so okuženi z italijansko ali francosko slovnico (piu bella/plus belle) oziroma so pač imeli slabo slovnično vzgojo.

Sicer velja, da tam, kjer lahko stopnjujemo s končnicami, ne uporabljamo prislova “bolj” (ne bolj zanimiv ampak zanimivejši, ne bolj le ampak lepši). To lahko počnemo, dokler primerjamo več stvari (ljudi itd.) med sabo:

Micka je pametnejša od Lojzke in lepša od Pepce.

Kaj pa, če govorimo o eni in isti osebi? Kaj zanjo velja bolj (v večji meri)? Kaj je ona bolj? Lepa? Ali pametna?
Zaradi tega (pa ne poznam nobenega pravila v zvezi s tem) se meni zgornja poved ne zdi povsem napačna. Oziroma se mi “lepša kot pametna” sploh ne sliši prav.

1danica: kadar primerjamo istovrstne stavčne člene med seboj (SSKJ: bolj 2. 1.), uporabljamo bolj: bolj sreča kakor pamet, bolj mrtev ko živ, bolj lepa kot pametna.

Tudi meni se ervinatorjeva “lepša kot pa pametna” ne dopade. Nekako ni primerljivo.
Bolj bi dal prav 1danici, saj v nekoliko drugačnem primeru: “Ta jagoda je bolj zelena kot rdeča”, pride še bolj do izraza primerjanje različnih pridevnikov. V navedenem primeru verjetno nihče ne bo zapisal: “ta jagoda je zelenjša od rdečejše”.

@olna

Kakšno pa je tvoje mnenje o glagolu znam? Je pravilno “znajo” ali “znado”?
Vem – veš – vedo (vejo)
Znam – znaš – znajo? (znado)
Logično?
Vse štiri množinske oblike je moč najti v slovenski književnosti. Mogoče pa je prav, da se nekatere oblike uporabljajo različno v posameznih narečnih okoljih, tudi kadar gre za knjižni jezik? (Nič ne trdim, samo za “drugo mnenje” prosim.

Prvič, priznam, da tisti “vejo” ni bil napisan namerno. Verjamem, da veste, da vem, da je pravilno “vedo”.

“Lepša, kot pametna” tudi meni ne zveni lepo. Lahko rečemo: Micka je lepša, Pepca pa je pametnejša, sicer bi pa jaz napisal: Mijau je bolj pameten, kot lep, ker se Micki nočem zameriti.

alcessa, hvala!
Ampak, saj v bistvu sem imela prav, kajne? Ti si bila pa še tako pridna in prijazna in si to poiskala!

Aha, torej le nisem slabo slovnično vzgojen

Nick, že mogoče, čeprav na primer nisi upošteval svojega nasveta, da je napačno pravilo “pred ki, ko, ker, da, če vejica skače” najbolje kar pozabiti.

Zakaj že? Si prepričan?

Tisto pravilo namreč ni ravno napačno, le izjeme ima, tako kot večina pravil.

Pravzaprav mu sploh ne bi smeli reči pravilo, ampak kvečjemu pripomoček za tiste, ki vejice ne razumejo.

Bin (in ostali) – tisto o bolj lepa in lepša smo očitno razčistili.

Samo Bin: “Vse štiri množinske oblike (vedo, vejo, znajo, znado) je moč najti v slovenski književnosti”. Ampak to še ne pomeni, da so slovnično pravilne. So tudi v Slovenskem pravopisu? Vsaj za “znado” močno dvomim.

Te smem še malo pocukati? “Dopade” je germanizem (gefaellt), pravilno je “všeč mi je”. Če pa je po novem morda pravilno, se seveda opravičujem.

Mijau, ne vem, ali je to možno, ampak bilo bi silno praktično, če bi bili posti tule oštevilčeni in bi avtorji lahko napisali, na kateri post se odgovor ali komentar nanaša. Zadnjih pet postov je takšnih, da razen avtorja nihče ne more z gotovostjo vedeti, na kaj se nanašajo. Škoda.

@ervinator,
Že dejstvo, da je takole lepo spesnjeno in to z rimo vred, bi ti moralo dati jasno vedeti, komu je to pravilce namenjeno: sedem, osem devet let starim… A tvojemu prepričanju navkljub se mi zdi vseeno ne zdi tako slabo. Pomanjkljivo že, slabo pa ne.

Ampak kje si pri Nicku videl s tem povezano napako? Jaz je nisem. Mi lahko pomagaš, da ne bom zapravljala časa? (Ker ti pač že veš, kje.)

olna, mislim, da st “vejo” in “znado” zastareli obliki in kot taki slogovno zaznamovani. Isto bi lahko rekli za “dopasti se”

A če bomo prav vse slogovne posebnosti počistili iz jezika, bo ta sterilen in ne tako živ.

1danica, imaš zelo prav. Saj tukaj ne nameravamo očistiti slovenščine do 100-odstotne pravilnosti, popolnoma drži, da bi dosegli samo sterilnost.

Narečja in njihove posebnosti na primer so pravo bogastvo. Tudi za interpunkcije ti bo veliko slavistov reklo, da je prepuščeno avtorju, kam jih bo postavil, glede na to, kaj je hotel povedati. In s kakšnim pravilom bi šla nad nobelovca Marqueza, ki je v eni od svojih knjig pisal stavke, dolge celo stran?

Gotovo pa imamo pravico, da nas motijo številne napake, ki jih slišimo in beremo v medijih. Meni se to zdi nespoštovanje materinščine kot neke univerzalne vrednote.

In seveda tudi ne mislim, da moramo tule na Mijauovem blogu do nezavesti secirati vsako besedo. Tole naše “prepucavanje” si predstavljam malo za šalo, malo zares. Saj res, kako bi prepucavanju rekli po slovensko?

Ps. Ervinator, Danica, tudi jaz pri Nicku ne nejdem manjkajoče vejice.

prepucavanje? Olna, težka bo ta!! Pa tudi glede vsega ostalega se ppolnoma strinjam s tabo!

@olna

Da se ne bova prerekala (prepucavala riječima), bom kar priznal: Dopadeš se mi!
Nisem si še na novo naložil slovarjev in pravopisa na računalnik, zato ne morem niti pogledati, kaj šele citirati naših vrlih jezikoslovcev. Bom kar verjel.
O pravilnosti uporabe zastarelih oblik v naših zapisih pa je 1danica tudi lepo zapisala. Malo sočnosti vnesejo, če ne pretiravamo.

Olna, žal mi je, da komentarji niso oštevilčeni. Ne vem, zakaj ne, ne verjamem pa, da se jih da naknadno oštevilčiti.

Zato je najbolje navesti ime tistega, kateremu se replicira.

Toda, še bolj važno je, da se navede neka misel, ali napaka, ne da bi omenjali osebo, ki jo je napravil.

Jaz recimo pritrjujem vsem tistim, ki nočejo purizma v jeziku. Jezik, ki ima več besed za nek pojem, je bogatejši. Tudi ni pomembno, iz katerega jezika izvira beseda, ki smo jo privzeli. Upam, da se zaradi trenutne politične situacije ne bodo našli taki, ki bi prepovedovali besedo “čitati”, češ, da je iz hrvaščine.

O, Bin, kako dolgo mi že nihče ni rekel, da se mu dopadem! Pa tudi ne, da sem mu všeč!

Si za prepucavanje našel prevod v slovarju? Meni se zdi, da to ni prerekanje (ki je samo malo blažja oblika prepira). Sama sem prepucavanje vedno – dolgo sem živela na jugu naše bivše domovine – pojmovala kot duhovit besedni dvoboj. Oziroma v našem primeru mnogoboj!

Saj drži, če bi slovenščino očistili vseh -izmov, ne bi veliko ostalo. In če bi govorance nekaterih naših pomembnežev očistili mašil (bom reku, pravzaprav, v bistvu, dejansko…) pa ne bi ostalo sploh nič.

Mijau, koristni napotki za boljše razumevanje na blogu.

In ne, ne bomo se šli puriste (ali puristov?). Verjetno sploh nihče niti ne bi spravil skupaj jezikovno popolnoma “čistega” teksta, takšnega, ki bi ga požegnal celo naš jezikovni papež Toporišič.

Bomo rajši še naprej šarmantno nepopolni. Tako kot lepa ženska, ki jo šele drobne pomanjkljivosti naredijo zanimivo!

Nisem, olna!
Nimam še slovarja. Sem pa tudi sam veliko živel med južnjaki in nisem jih zavračal, temveč sem se jih trudil dojeti.
“Prepucavanje” je po mojih spoznanjih obstreljevanje na slepo, brez velikih nevarnosti za resnični zadetek. (vojaška razlaga pojma) Torej je tvoja razlaga smiselno pravilna. Ni prerekanje v tistem slabšem, sovražnem smislu. Čeprav gre za bitko besede z besedo. Kajti tudi v prepucavanju gre za nekakšno bitko, kajne? Slovenski izraz? Ne vem. Vsekakor pa besede ne bi uvrstil v svoj besednjak. Raje uporabim tri, štiri besede, ali pa sem površen, netočen.

govorim v narečju, ki ne pozna dvojine.
Kaj naj storim?

Ah, Mica, saj se zagotovo potrudiš z njo, ko je treba! In pri pisanju tudi ne pozabiš nanjo, a ne?

Ni panike!

Pravilo (pravzaprav je res bolj pripomoček kot pravilo) o ki-ker-ko-da-če mi ni všeč zato, ker se ga nekateri oklepajo celo življenje in tako dobimo en kup odvečnih vejic. Tudi v tem blogu je najti take primere

Olna, saj se tudi meni dopadeš, ampak me je Bin prehitel, pa sem zopet drugi. Ena šala na to temo:

“Ali sem bil tvoj prvi?”
“Seveda si bil, ljubi. A zakaj me vsi moški to sprašujete?”

Za “prepucavanje” tudi jaz ne vem slovenske besede. Zame je to besedni dvoboj med dvema, ki vsak zase zagovarjata svoje mnenje, ne da bi ga argumentirala, in sploh ne poskuša razumeti nasprotnih trditev.

Tudi jaz sem živel nekaj časa v Bosni, zato mi večkrat pride na misel kakšen njihov, dostikrat celo ustreznejši, izraz, a se ga ne izogibam. Raje ga napišem med narekovaji.

Mica, zanima me, katero je to narečje, ki nima dvojine. Torej, če pišeš v narečju, je tudi prav, da tako pišeš.

Mica, ampak najbrž vseeno rečeš “…se ponoči krasno muckava”, ne pa “muckamo” – razen seveda, če je skupinski, ampak takrat je muckanja itak bolj malo, hehe).

Mijau, saj se bom še prevzela, zdaj se že dvema naenkrat dopadem, prej pa tako dolgo nikomur!

Glede izrazov, kot je prepucavanje – mislim, da je kar precej besed, ki se jih ne da točno prevesti. Njihov pomen popolnoma razumejo samo tisti, ki jim je to materinščina ali pa tisti, ki so dolgo na tem jezikovnem področju živeli. Sploh mislim, da je srbohrvaščina (ja, saj vem, da sta to zdaj uradno dva jezika, kar naj bosta) precej bolj sočna, morda bi rekla bolj slikovita od slovenščine. Pa pri tem seveda ne mislim samo na psovke, teh imajo res pravo zakladnico.

Nick, zakaj se ti vejice zdijo odvečne? Ali te motijo? Saj je njihova funkcija predvsem lažja razumljivost stavkov.

hehe, pri nas rečemo:
panoč sma se muckal

torej?

MIJAU…sem čistokrvna Žirovka s poreklom ….v smislu tistega pisanja I. Tavčarja: bog se usmili moškega , ki se vtakne v Žirovko

Danica….kar se – včasih negotovega sprehajanja po brveh slovenskega jezika, si ti moja “varna ograj’ca”….Ane, da si?

Včasih je vejic premalo, drugič jih je spet preveč. Jaz samo ne vidim konkretnih primerov v teh omentarjih, ko bi bile odveč. Kje so?

Mica, saj tudi Prleki rečemo: “Snoči sma se muckala”, pa je to dvojina. V množini bi bilo “smo se muckali”.

Mica, počaščena sem, da tako praviš! Z veseljem!

Primeri odvečnih vejic:

Lahko rečemp, da je oboje v rabi, tako, kot je v rabi “desc” namesto dedec in podobno.

Grosuplje bi se, recimo, lahko sklanjalo, razen, kot “polje”, še kot “hlače”

Upam, da se zaradi trenutne politične situacije ne bodo našli taki, ki bi prepovedovali besedo “čitati”, češ, da je iz hrvaščine.

Ja, imaš kar prav.

“Upam, da se zaradi trenutne politične situacije ne bodo našli taki, ki bi prepovedovali besedo “čitati”, češ, da je iz hrvaščine.”

Tale primer, na primer, gre po vzoru “pred ki, ker…”, kar tudi MORA.

Ampak včasih postavimo pred kakšen “da” še kaj na tak način, da oboje skupaj postane veznik. Tista vejica ored “a” zato poskoči pred “češ” in potem ni potrbna še ena.

Isto velja za prvi primer. Namesto pred “kot” postavimo vejico pred “tako kot”.

Pri drugem primeru pa ne vem, kam bi jih postavila. Verjetno bi stavek precej drugače spravila skupaj.

mica pravi:
3.02.2009 ob 00:50
govorim v narečju, ki ne pozna dvojine.

Sem vprašal poslovnega partnerja iz Žirov, ki je bil danes pri meni, in pravi, da Žirovci obvladajo dvojino nekako od poldrugega leta starosti dalje.

Nick, reci mu, da ga bom čez koleno, tega Žirovca, da me je tako na suho izdal

PS
še en primer:
z Bredo sva šli …
z bredo sma šle—-

Jaz bi rekla “sva šle”.

Poznam narečja, kjer dobesedno rečejo “Midva smo šli.”

Pa tudi narečje, kjer v sedanjiku ločijo spol tudi v dvojini.
Namesto “midve greva” je potem “midve grevi” (oziroma grjevi).

Smešno se mi tu na Ajdovskem zdi, da se ljudem sliši “bom bil” čisto normalno, da je on nekaj “primu” namesto “prijel” in da vzameš nekaj “kamr pač je” (ne KJER je).

Najbolj smešna stvar s tega področja, kr sem jih zadnje čase slišala, je i nekega čisto tretjega narečja. In sicer “poberi s tal” rečejo “poberi gor brez tla”

A niso posrečena ta naša narečja?

Zakaj mi pa nobeden ne pove, da tukaj razpravljate o slovnici !?

Meni je pa od vseh vrst dvojine najbolj pri srcu Jagrško Šebreljenska varianta.

A si vidu unga dva, čist pjanga sta bla?

LOL

Ajdovska angleščina:
Wan tu wej dujdu

(On to ve, kdo je kdo…)

Obstaja tudi žirovska, a ker je fora v intonaciji, sploh nima smisla pisati

Obstaja tudi žirovska varianta, pa nima smisla pisati, ker je fora samo v intonaciji

V narečja sem zaljubljena.- Dobesedno. ne znam povedati, s kakšnim užitkom delam ponoči, ko oddajamo za celo Slovenijo in se imam priložnost pogovarjati s pravimi prekmurci, pa Štajerci…Dolenjci….Ko sem potrebovala več mesecev, da so se moja ušesa navadila. lani me je ena zvesta poslušalka Lojzika povabila v Desternik….Kristus- kot bi padla med Kitajce.
A bilo je zelo zanimivo, žmohtno in – meni je bilo všeč…..
Tudi sama- zasebno-govorim zelo po domače. Mogoče še bolj kot pred leti, verjetno zato, ker se danes zavedam vrednosti narečja….
Ker…ni hujšega kot misliti, da si žabar, pa kvakati po njihovo

Razen, če si res – ali kako?

Zanimivo je tudi, kako nekdo “na gumb” pritisne in te vrže v drug dialekt. Govorim z Ajdovci, potem pa srečam našo gornjo sosedo iz Idrije.
Ali pa odložim slušalko, ko se pomenim z mamo in še pol ure govorim po domače. Potem paspet mooj mišela, ki tudi ajdovska ni prav.

Joj, upam, da je razumljivo, moje tipkanje!

Mica – rovtarca!

Saj ti verjamem. Celo dokazala boš lahko, da ne uporabljate dvojine. Pa vseeno dobro veste, kdaj se govori o dveh in kdaj o množici ljudi. Z redkimi izjemami.

@1danica
Kaj si ti zdaj u Wajdušni al v Šturjah?
In še tisto o “poberi gor …”? Poznam narečje, kjer se glasi “Pober gor mrs (naz) tla”. Tam v bližini se tudi, “naz” šparget vzame lonc.

In mi tu razpravljamo o eni ubogi vejici.

Moraš priznati, da je to dosti bolj zanimivo od vejic!

Moja hči je poslušala razlago, kako se vžge avto “po bregu navzdol” in se ji je bolj od vžiganja zdela zanimiva (in smešna) razlaga sama:
“Daš u fole, pestiš de grje gnozdu, pwle kr dbi šwnk, pe daš u mančo”

Tako nekako.

“Šwnk”, smo potem strokovno ugotovili, bi bil po slovensko “pospešek.”

Zagotovo vžge. Ali pa ga uničiš – odvisno od avta.

“V marčo” daš, 1danica. Ampak to je že krepko v italijanskem kotlu.
Tisti “gnozdu” je nov zame. Poznam pa še eno močnejšo iz vipavske doline. “Sm se zagovedu.” (Sem se zavedel.) Zdaj bom pa “flajštr” na usta zalepil, da še drugi do besede pridejo.

Jp, u marčo. Hvala. En flajštr še zame.

Bin, zakaj bi si lepil flajštre, se ti zdi, da imaš preveč besede? In da boš začel še tukaj zatirati ostale?
Jaz bi predlagala tu pa tam kakšen flajšter komu na drugem blogu, pa ne bom, ker sem fina.
Prijateljica, ki ima fanta z Jesenic, me prepričuje, da tam ovinku pravijo “ovivenk”. Je to res?

Jeseniškega narečja ne poznam, olna, je pa kakih 30 km stran, že na primorski strani tisto slšati kot “uauiunk”, (wawiwnk) s poudarkom na “i”.

Pri nas doma bi bil awiwnk, bolj na Cerkljanskem pa res wawiwnk, a za izgovarjavo (za nekoga, ki ni od tam) zapis ni dovolj, potrebne bi bile izdatne inštrukcije, pa še ne uspe vsakemu.

Bin, patek sem jaz, Olna. Ime sem spremenila za poskus na svojem blogu, da “pričaram” jeznega smeška, pa sem se pozabila preimenovati nazaj. Uspejo mi samo trije smeški, kombinirani iz dvopičja, oklepaja in D.

Najprej bi se zahvalil Nicku, ki me je opozoril na višek vejic (češ da). Čeprav je to nastalo iz nepazljivosti, bom od zdaj naprej pomislil na to.

Kar sem pa hotel sam pokritizirati, je način, na kateri po radiu in televiziji spikerji govorijo o številkah, ki presegajo okrogle. Slišimo: “Obsojen je bil na dve leti in pol zapora”. Vemo, da je dobil dve leti, a kaj če mu pol zapora? Isto je, če gre za vsote nad milijon. “Vodstvo podjetja si je razdelilo dva milijona evrov in pol nagrade, ker je bila realizirana izguba manjša od planirane.” Ali gre pri tem za 2,000.000,50 evra, ali za dva milijona evrov in polovico torte? Zakaj ne rečejo: razdelili so si dva in pol milijona evrov?

Mijau, ker je blog tvoj, moram pojasniti moj post od 11.00 – Bina sem v predhodnem postu, ki je zaradi spremenjenega nicka (patek) očitno končal v moderaciji – prosila, da mi pojasni, kako s pomočjo znakov na tipkovnici naredi različne smeške.

Ja, moj dragi tudi popeni vsakič, ko sliši takšno mrcvarjenje številk. Jaz sicer tudi vsakič opazim – posebno če gre za tako smešen spremenjen pomen kot je ta z zaporom – sem pa že malo otopela…žal.

Sem že dojel, olna!

Najprej boš “opravila”, če boš znakec (smeška, jezka, ..), ki ga vidiš v tekstu drugega komentatorja, označila, s CTRL+C zajela in prenesla (CTRL+V) v polje za vnos komentarja. Tam se ti bo izpisalo besedilo HTML kode. “Sramežljivec” se glasi “:oops:” seveda brez narekovajev in z obveznim presledkom pred prvim in za drugim dvopičjem. “Žalostnik” pa je “sad” v naročju dvopičij.
Bo zadostovalo?

Da poskusim.

Na mojem blogu mi ni uspelo, bom poskusila še tukaj (saj ne zameriš, Mijau, da pri tebi treniram?).

Juhu! Zdaj vas pa pustim do nadaljnega pri miru.

Ma kaj bi zameril, Olna. K meni lahko prideš še kaj drugega trenirat. Recimo kegljanje.

Pa ker sem že tu, naj napišem še eno cvetko, ki me moti pri športnih komentatorjih. Ne vem, kdo je to prvi začel, a sedaj ga še nekateri drugi, kot papige posnemajo.

Gre za to, da ko naši ponovno izgubijo tekmo, komentator vzklikne: Naši so “še enkrat več” izgubili. Peterka se še enkrat več ni uvrstil v finalno serijo. Itd.

V pogovornem jeziku uporabljamo ta “še enkrat več” kot “dvakrat toliko”.
Janez ga popije še enkrat več, kot Jure. Čeprav bi matematično moralo biti 2 x.

Mijau, tega s “še več” še nisem opazila, morda ne gledava istih prenosov ali pa nisem bila pozorna. Ali pa sem se morda preveč jezila nad razvado, da nam komentatorji do pikice in stotinke prebirajo plasma oziroma podatke, ki jih itak vidimo na ekranu. Kot da smo nepismeni. (Morda so plačani po izgovorjeni besedi).

“Mene pa mrazi zaradi izgovorjave v medijih: urata, ulada, ureme…”

v se na začetku stavka izgovarja kot V, dvojnica je pri sklopih VR in VL, kjer se izgovarja tudi z dvoustničnim u-jem, kar ni popačenje.

več tukaj :
http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000077.html

Oprosti, mijau, a mislim, da se tu razburjaš čisto brez potrebe:

“Obsojen je bil na dve leti in pol zapora”.

Res sicer, da se stvar da razumeti tudi narobe (če se malo potrudiš), drugače pa je čisto pravilna.

V drugem primeru (“Vodstvo podjetja si je razdelilo dva milijona evrov in pol nagrade, ker je bila realizirana izguba manjša od planirane.”) bi tiste evre malo premaknila (dva milijona in pol evrov nagrade) in seveda tisto poovičko lahko pripišeš enemu ubogemu evru (se pravi petdeset centov), čeprav točno veš, kako in kaj je v resnici mišljeno. V slovenščini je to še vedno veliko bolj naravno kot “dva in pol milijona evrov”.

Hm, bi rekla ja in ne.

Tisti “pol” je samo z besedo napisan del števila in bi moral stati takoj za celim številom, torej dva in pol, tri in četrt…česarkoli že.

Se pa strinjam, da se prva verzija največkrat res sliši bolj naravno – ampak najbrž zato, ker se na napake, če jih dovolj dolgo poslušamo, tako navadimo, da se nam zdijo čisto v redu. In se nam začne zdeti nenavadno tisto, kar je prav…

Jaz pa mislim, da se je šele zadnjih letih (zaradi takih “popravkov”) začelo uporabljati “dva in pol milijona” in se nekaterim samo to še zdi prav. Pa ni.

Šele zdaj mi je “kapnilo”, da tudi ta razlaga, da je “pol” samo del števila. ne zdrži.

2 500 000 namreč tudi sicer preberemo dva milijona petsto tisoč in ne tako, da bi milijona dali na konec.

Danica, jaz sem že pred šestdesetimi leti hodil v šolo, pa je v mojem spominu bilo vedno “dva in pol” nečesa. Šele v zadnjem času slišim čedalje pogosteje “dva nečesa” in pol “česa?”

2,500.000 pa lahko napišemo tudi 2,5 milijona. Kako pa bi napisala 2,5 let?

Bolj kot razmišljam, manj sem prepričana v eno ali drugo (priznam).

“Otrok je star dve in pol leti” tudi meni zveni okorno in malo smešno, čistunsko.

Je kdo preveril v pravopisu?

O, Olna! Poldruga ura je že mimo in lepo te je videt tudi tukaj.

———————————————-

Mijau pozdravljen!

Evo, še z moje strani en doprinos k “petim minutam za boljši jezik”.

Če …
sem, si, je,
sva, sta, sta,
smo, ste, so
… v dilemi,

potem …
mi, ti, mu/ji,
nama, vama, njima,
nam, vam, njim
… z Amebis se Besana –
zmanjšajo problemi:

————————————————–

http://besana.amebis.si/preverjanje/

http://besana.amebis.si/pregibanje/

Lp

Ampak ponovim:

Me je sezulo, ko je dr. Zinko Zorko – enkrat lani, morda predlani – voditelj oddaje na TV vprašal nekaj v zvezi z eno od pogostih napak, ki jih poslušamo, pa je namesto odgovora, kaj je prav in kaj ne, prostodušno rekla: “Ja, dandanes je pač oboje v uporabi”. Nekako v stilu, nič hudega, če je narobe. Zanimivo.

Jezik je živ in se spreminja. Napačne stvari postanejo pravilne, pravilne pa zastarele in napačne. To se dogaja neprestano in povsem normalno je, da sta pogosto pravilna dva načina, kako nekaj izrazimo. Lahko tudi trije

Postavil bom lahko matematično nalogo, vendar ima povezavo s to temo:

Ena opeka tehta 1 kilogram in pol opeke. Koliko tehta 11 opek?

Naloga ni pravilno zastavljena in je zato ne morem rešiti. Je pa to priložnost, da ponovim, kar marsikdaj rečem: jezik ni matematika. Za ponazoritev tega lahko navedem naše dvojno zanikanje “To ni nič”, ki je jezikovno povsem pravilno in vsi vemo, kaj pomeni. Če pa ga napol prevedem v matematično obliko “To ni 0″, dobim nesmisel, saj bi moral napisati “To = 0″, da bi dobil isti pomen.

Nick, naloga je preprosta in je na videz nerešljiva ravno zaradi tega, ker smo navajeni, da pomeni “pet let in pol zapora” “pet in pol let”.

Ker pa gre tu za kilograme (težo) in opeke, je nalogo na videzno teško rešiti, vendar je preprosto:
Polovica opeke tehta 1 kg, druga polovica ravno tako. 11 opek = 22 kg.

Naloga nikakor ni narobe zastavljena, temveč se poigra z besedami, kar se take naloge tudi morajo. Izvrstno, Mijau!

Ampak Mijau, ne moreš se razburjati zaradi “dveh let in pol zapora” in potem napisati “teško”…

Recimo, da je š preblizu ž-ja…

OK, v višjo matematiko se ne bom mešal, uporabna mi je pa do sedaj še kar šla. Tudi slovenščina mi vsaj NAVIDEZNO dobro gre, večinoma vem, kdaj se piše skupaj in kdaj na razen

1danica ob 15.01

Zelo drži. Jezik se spreminja, pravila tudi. Ampak imam zanimivo vprašanje za jezikoslovce.

Jezik se torej spreminja in tisto, kar je bilo nekoč narobe, postaja zdaj prav in nasprotno. Torej bodo nova pravila prišla v novi pravopis. Kdaj in zakaj, in kdo o tem odloča?

O pravopisu in slovnici teče večna debata o tem, ali sta to vedi, ki opisujeta ali predpisujeta. V bistvu je vsakega nekaj. Kdo odloča? Najbrž trenutno “najmočnejši” jezikoslovec. dobro vemo, da je kakšna stvar bila zapisana npr. zaradi Toporišiča. Ampak to je zgolj moje osebno mnenje in razmišljanje.

Mali Janezek vpraša: Zakaj potem sploh potlebujemo plavopis?

In kaj mu boš rekla, Olna?

Zato, da se imajo učitelji slovenščine na kaj sklicevati, ko otrokom delijo cveke.

Kdaj bo novi pravopis? Težko vprašanje tudi za tiste, ki so za to pristojni.

Sicer pa je pravopis zelo uporabna stvar, ko ga enkrat malo bolj spoznaš; ga je pa treba jemati v ustreznih dozah in “cum grano salis”, kot so ugotovili že za marsikatero sredstvo.

Živjo, nas so na faxu (PeF) tako natrenirali s pravopisom, da zelo hitro opazim slovnične napake, ki pa se žal pojavljajo predvsem v javnosti! Na primer kar naježim se, ko v trgovinah vidim napake, ki so njim pač samoumevni napisi:
- siri
- salame
- pizza (pizzerija na stavbah)
- vode
- juhe
- čaji … na posameznih oddelkih v trgovini. Zakaj imajo pa lahko napisano: kruh in ne kruhi, mleko in ne mleki, kava in ne kave … (npr. čaji in kava- sem nekje zasledila)
Pogovorno pa se to seveda uporablja: kruhi, mleki ….
To me zelo moti, saj se te napake pojavljajo na javnih mestih in zato so ljudje posledično takšne besede sprejeli že kar za pravilne. V trgovini večkrat slišim prodajalce: “Tole pa dobite tam pri sirih.” ali kupce: “Kje imate čaje?”

Ne vem, vidim samo nazadovanje, ni pa nikakršnega napredovanja glede tega. Zakaj ne pridejo tisti, ki so za to odgovorni in te table prepovedo in naročijo nove?
Potem bi bilo vse lepo in prav

Natasha, veseli me, da si obudila spečo Trnjulčico. Moram priznati, da nisem slavist, ampak sem samo ljubitelj lepega jezika.
Vendar v nekaterih navedenih napisih ne vidim nič spornega. Recimo, da bi v trgovini visel napis voda, čaj, juha. To bi me spominjalo na samopostrežno restavracijo, kjer so kotlički, ki se jim ne vidi v notranjost, pa morajo biti označeni. V tistem kotličku je res ena vrsta juhe in ena vrsta čaja. V trgovini pa so na polici škatle z nekaj vrstami čajev in nekaj vrstami juh. Zato ne bi bilo tudi napačno, če bi pisalo kruhi, saj je tudi teh več vrst. Le mleka bi malo čudno izgledalo, čeprav mislim, da slovnično ne bi bilo nepravilno.
Kar se tiče pice, ali pizze, v mojem Slovenskem pravopisu iz leta 1962 sploh ni omenjena. Če bi jaz moral odločati, bi pustil, da se piše pizza, ker označuje jed, uvoženo iz Italije, obenem pa razumljivo domačemu in tujemu turistu.
Lep pozdrav!

“Če bi jaz moral odločati, bi pustil …”

Si mislil reči – če bi jaz LAHKO odločal?

nije žvaka za seljaka

Ne, Nick. Sploh si ne želim o tem odločati. O marsičem drugem bi si pa res želel.