V časopisu Večer je novinar pospremil fotografijo skakalca na smučeh iz <strong>polžje perspektive</strong> in s tem dokazal svojo inovativnost, saj je doslej ta perspektiva veljala za žabjo.
Jaz sem se tudi malo potrudil in našel še eno možnost -”mravljinjo” perspektivo. Besedo “polžjo” pa bi raje uporabil pri komentiranju voženj naših alpskih smučark.
Prosim komentatorje, da najdejo še kakšno besedo, s katero bi lahko nadomestili žabjo perspektivo.
V časopisih je članek o tem, da je minister Karl Erjavec prekoračil pooblastila, ker je podpisal pogodbo o dobavi oklepnikov za preko 66 milijard tolarjev, namesto odobrenih 63 milijard, ter tako oškodoval davkoplačevalce za preko 3 milijarde Sit.
Moje mnenje je tako: Prekoračitev pooblastil je za preko 3 milijarde, oškodovanje davkoplačevalcev pa za preko 66 milijard tolarjev.
Slovenščina je težek jezik, ampak je naš in moramo ga spoštovati. Naj povem, da nisem slavist, vendar me včasih moti mrcvarjenje slovenščine.
Želim, da bi se tukaj oglasili tisti, ki jim za naš jezik ni vseeno in napisali primere, ki jih motijo. Naj še pripomnim, da me pisanje v dialektu ne moti.
Dal bom en primer: Trbovlje in Grosuplje sta samostalnika srednjega spola in se sklanjata kot, na primer “polje”. Zato me moti, ko slišim po radiu “iz Grosupljega”, ali “v Trbovljah”.
Nekaj sem spoznal: Bolj brezvezna je tema na blogu, več je komentarjev. Če že ne na samo temo, pa na komentarje.
Za vse, ki se jim zdi program na naši televiziji slab, imam nasvet: Odjavite televizijo, dajte v pralni stroj barvasto perilo, ga poženite in se vsedite predenj. Ko stroj vrti perilo, enkrat v levo, enkrat v desno, boste spoznali, da ni nič bolj dolgočasno, bo pa ceneje.
Ali ste kdaj zaustavili avto pred križiščem in niste vedeli, katera smer je prava, ker ni bilo kažipota? Ne? Kaj se ne vozite po Sloveniji? Ali pa le po avtocesti?
No, meni se to dostikrat zgodi in potem bentim nekako takole: “Porkafix! Za gradnjo ceste in za asfaltiranje je šlo precej milionov tolarjev; ali ne bi dodali par jurjev, pa postavili tablo, kam katera cesta vodi?!
Turizem niso samo ljudje, so tudi ceste in so tudi kažipoti.
Ob prvi obletnici rojstva malega Mihca se zbere družina in razpravlja, kakšna bodočnost ga čaka. Mamica reče, občudujoče gledoč malčka:
- Pianist bo! Poglejte samo, kakšne fine, dolge prste ima.
- Jaz mislim, da bo nogometaš. Niste videli, kako krepko brca?, doda očka.
- Jaz pa verjamem, da bo novi Placido Domingo. Ali niste opazili, kako močan glas ima, ko joka?, pristavi stara mama.
- Ma, nič vi ne veste. Politik bo, je odločen dedek.
- Zakaj pa politik? se v isti glas javijo ostali.
- Poglejte ga samo sedaj, ko sedi na kahlici. V oči nas gleda in sere.
Nemčijo je zajel val zgražanja. Družba TNT Post išče raznašalce katalogov za 1 - 2 uri dnevno in to plača 10 do 15 evrov. Najnižja starost zaposlenih je 13 let.
Kakšna hinavščina!
Torej, trinajstletnik, ki bi nekaj katalogov raznašal dve uri, si bo ramo izpahnil, ali meniskus obrabil? On mora žepnino dobiti, ne sme si je pa zaslužiti. Če potem skače s košarkaško žogo tri ure in v smradu diskača prebije pet ur, mu pa ne bo hudega.
Pomislite pa še na otroke na podeželju. Pri kakšni starosti delajo oni več ur na dan težja dela, kot je raznašanje katalogov. Kje ste, borci za pravice otrok?
